Heraldika
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Heráldika ali grboslovje je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje grbe. Vsa vedenja in znanja, ki jih obsega heraldikada, zaradi svoje obširnosti tvorijo posebno umetnostno zgodovinsko vedo.
Začetek grboslovja postavljamo v sredino 12. stoletja (pribl. v leto 1150, v čas križarskih vojn), ko se je začel uveljavljati srednjeveški družbeni red - fevdalizem. Zaradi obilice simbolike, ki se pojavlja v grbih, je grboslovje v tesni prepletenosti z rodoslovjem (genealogija), družboslovjem (sociologija), umetnostno zgodovino, orožarsko, socialno, politično, gospodarsko, cerkveno in še kakšno zgodovino.
Grboslovje v grobem delimo na:
- splošno teorijo grboslovja;
- zgodovino grboslovja;
- grboslovno pravo;
- grboslovno oblikovanje in slikanje.
Splošna grboslovna teorija razlikuje štiri glavne zvrsti:
- krajevno grboslovje (grbi vasi, trgov, mest, občin, pokrajin, dežel);
- cerkveno grboslovje (grbi cerkvenih dostojanstvenikov, bratovščinh, škofij, cerkvenih redov);
- grboslovje stanovskih združenj (cehovskih skupnosti, narodnih skupnosti, v novejšem času političnih strank, društev, sindikatov ...);
- osebno in rodbinsko grboslovje (grbi posameznikov in njihovih potomcev).
[uredi] Glej tudi
Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
