Julijske Alpe
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji. So v južnem in vzhodnem delu pogorja Alp in predstavljajo del Južnih Apneniških Alp. Ležijo v severozahodni Sloveniji in v severovzhodni Italiji, ime pa so dobile po Gaju Juliju Cezarju. Njihov najvišji vrh, ki je obenem tudi najvišji vrh Slovenije, je Triglav s 2864 metri, drugi vrh po višini pa je italijanski Montaž (2753 m). Večina Julijskih Alp je vključena v Triglavski narodni park. Delimo jih na Vzhodne in Zahodne Julijske Alpe.
Vsebina |
[uredi] Obseg
Po površini merijo okrog 4400 km² in obsegajo območje med dolino Save in Kanalsko dolino, na jugu pa jih omejujejo Soča, Baška grapa ter Jelovica, ki je še del Julijskih Alp.
[uredi] Geološka zgradba
Gradijo jih mezozojske gorske usedline, večinoma triaški apnenci in dolomiti, zato so stene strme, vrhovi in grebeni pa zobčasti. Med gorskimi verigami ležijo globoke ledeniške doline.
[uredi] Vodovje
V Vzhodnih Julijskih Alpah izvirata dve večji reki: Sava (črnomorsko povodje) in Soča (jadransko povodje). Zahodni Julijci svoje vode oddajajo največ Tagliamentu, manjši del pa tudi Nadiži. Nastala so tudi številna jezera, tako v dolinah (denimo Bohinjsko) kot tudi v visokogorju (Triglavska jezera, Krnsko jezero, Kriška jezera, ...)
V preteklosti so jih izkoriščali za kopanje železove rude (bohinjske fužine) in planšarstvo, danes pa so njihovo najpomembnejše naravno bogastvo gozdovi na visokih planotah, seveda pa je zaradi naravnih lepot pomemben tudi turizem.
[uredi] Vrhovi
[uredi] Vzhodne Julijske Alpe
Vzhodne Julijske Alpe na vzhodnih robovih obdajajo visoke planote Pokljuka, Mežakla in Jelovica. Glavni vrhovi v Vzhodnih Julijskih Alpah, urejeni po višini:
- Triglav (2864 m); najvišja gora in simbol Slovenije
- Škrlatica (2740 m); druga najvišja slovenska gora
- Mangart (2679 m)
- Jalovec (2643 m)
- Razor (2601 m)
- Kanjavec (2569 m)
- Prisojnik (2547 m)
- Špik (2472 m)
- Krn (2244 m); prizorišče številnih bojev soške fronte
- Črna prst (1844 m)
[uredi] Zahodne Julijske Alpe
Zahodne Julijske Alpe so površinsko precej manj obsežne kot Vzhodne. Ležijo večinoma v Italiji, v Slovenijo segajo le deli Kaninske skupine. Glavni vrhovi:
[uredi] Razčlenjenost
Četudi so Julijske Alpe v celoti enotna, zakjlučena gorska skupina, jih globoke prečne doline in prelazi razčlenjujejo na posamezne podskupine. V glavnem se gorovje deli na dva dela: Vzhodne Julijske Alpe in Zahodne Julijske Alpe. Veliko obsežnejši vzhodni del leži skoraj v celoti na ozemlju Slovenije, od Zahodnih Julijcev pa sega čez slovensko-italijansko mejo le polovica Kaninske skupine, najlepši del Zahodnih Julijskih Alp - skupina Viša in Montaža pa leži v Italija|Italiji. Med prelazi sta pomembna Vršič in na zahodnem delu in Nevejski prelaz na zahodnem delu Julijcev. Glavne doline, ki se zajedajo v Julijce pa so; Zgornja Savska dolina, Dolina Save Bohinjke in Blejski kot, Dolina Soče na vzhodnem delu, ter doline na italijanski strani; Mangartska dolina, Remšendol, Rabeljska dolina, Reklanska dolina in Rezija.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
| Alpe v Sloveniji |
|---|
| Julijske Alpe | Kamniško-Savinjske Alpe | Karavanke |
| Geografija Slovenije - Seznam gorovij v Sloveniji - Seznam gora v Sloveniji |
Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
- Ta članek o geografiji Italije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
