Komorna glasba
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Komorna glasba je izraz za skladbe, ki so komponirane za manjše zasedbe, pri katerih vsak part partiture izvaja le po en glasbenik.
Glede na število izvjalcev v ansamblu ločimo:
- Solo - 1 izvajalec
- Duo - 2 izvajalca (izraz duet se uporablja pri skladbah za dva pevska glasova, izjemoma za dva enaka instrumenta)
- Trio - 3 izvajalci (izraz tercet se uporablja pri skladbah za tri pevske glasove, izjemoma za tri enake instrumente)
- Kvartet - 4 izvajalci
- Kvintet - 5 izvajalcev
- Sekstet - 6 izvajalcev
- Septet - 7 izvajalcev
- Oktet - 8 izvajalcev
- Nonet - 9 izvajalcev
- Decet - 10 izvajalcev (redkeje uporabljena zasedba, imenovana tudi diksutor, včasih decimet)
Izraz komorna glasba izhaja iz italijanščine (musica da camera= manjši prostor, soba), prvič je omenjen leta 1555. Komorne instrumentalne ali vokalne skladbe so se sprva izvajale v manjših prostorih dvorcev premožnih fevdalcev in ne v velikih dvoranah.
Pridevnik komorni se v podobnem kontekstu uporablja še pri izrazih:
- komorni orkester
- komorni zbor
- komorna opera
- komorna simfonija
[uredi] Glej tudi
- komorni ton
- seznam slovenskih komornih ansamblov
