Kraški rob
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kraški rob označuje pokrajino, kjer se kraška planota Kras s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom, prevesi v flišno pokrajino Slovenske Istre. Predstavlja geološko, geomorfološko in podnebno mejo. Razteza se v okoli 20 kilometrov dolgem in 2,5 do 5 kilometrov širokem pasu od Socerba ob slovensko - italijanski meji, do Mlinov ob slovensko - hrvaški meji. Evidentiranih je 47 strmih kamnitih sten v skupni dolžini 51 kilometrov, na ostenja pa se vežejo še druge drobne reliefne oblike kot so udori, spodmoli, škrapljišča, skalni podori, jame. Stene so geološko zanimive zaradi luskaste zgradbe, ki je edinstvena v Sloveniji.
Kraški rob združuje tudi favno in floro obeh pokrajin, ki jih razdeljuje. Tu so našli 1688 živalskih vrst, med njimi veliko število ogroženih. Ob 28 endemnih vrstah pa so našli tudi 10 za znanost novih vrst. Flora je zelo bogata po fitogeografski razdelitvi Slovenije spada v njen submediteranski del.
Zaradi svoje v pokrajino vpete urbanistične zasnove in s tradicionalnim stavbarstvom bogate arhitekture so naselja Črni Kal, Črnotiče, Gračišče, Hrastovlje, Kubed, Podpeč in Socerb razglašena za kulturne spomenike.
Črnikalska stopnja je zgrajena iz foraminifernega apnenca iz zgornjega paleocena in spodnjega eocena. Del roba od Kubeda do Movraža je sestavljen iz zgomjepaleocenskega, spodnjeeocenskega in alveolinskega apnenca. V spodnjem delu strmih apnenčevih sten so pogoste polkrožne vdolbine na večjih razdaljah, nastale predvsem zaradi kemičnega delovanja vode, deloma tudi zaradi fizikalnega preperevanja.
