Kraljestvo (biologija)
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kraljéstvo je v biologiji najviÅ¡ja, oziroma skoraj najviÅ¡ja enota v njeni sistematiki organizmov. Najprej so razlikovali dve kraljestvi: živali (Animalia) in rastline (Plantae). Nekateri zgodnejÅ¡i avtorji so obravnavali minerale kot tretje kraljestvo - Mineralia. Vsako kraljestvo je bilo razdeljeno v razrede, ki so jih kasneje združili v debla. V novejÅ¡em Äasu so tvorili Å¡e veÄ drugih kraljestev, tako da idealno Å¡tevilo in oznaÄitev nista dokonÄni.
Latinsko ime za kraljestvo je Regnum.
Ko so odkrili enoceliÄne organizme, so jih razdelili v dve kraljestvi: gibajoÄe oblike v živalskem deblu v praživali Protozoa in obarvane alge in bakterije pri rastlinah v Thalophyta ali Protophyta. Poleg tega so v ti dve kraljestvi dodali Å¡e nove oblike. Na primer prosto plavajoÄo zeleno algo lepooÄnico (evgleno, Euglena) in muljaste plesni iz razreda Mycetozoa, podobne amebam. Zaradi tega je nemÅ¡ki biolog, zoolog filozof in zdravnik Ernst Haeckel (1834-1919) predlagal tretje kraljestvo protistov (Protista), Äeprav to novo kraljestvo do nedavnega ni bilo razÅ¡irjeno. Imenovali so ga tudi Protoctista.
Odkritje, da imajo bakterije precej drugaÄno celiÄno zgradbo od drugih organizmov (so prokarionti in ne evkarionti, kakor veÄina živih bitij), so vodile ameriÅ¡kega biologa Herberta Faulknerja Copelanda (1902-1968), da jih je leta 1956 uvrstil v samostojno kraljestvo, ki se je izvirno imenovalo Mychota, kasneje pa ga je zamenjalo ime Monera, oziroma bakterije. Ko je postalo jasno, kako pomembno je to razloÄevanje, so zaÄeli deliti živa bitja na dve nadkraljestvi, oziroma cesarstvi - prokariontov in evkariontov.
AmeriÅ¡ki ekolog Robert Whittaker je doloÄil Å¡e dodatno kraljestvo za glive (Fungi), predvsem kopenskih živih bitij, kjer poznamo približno 100.000 vrst. Ta sistem petih kraljestev (cepljivke, enoceliÄarji, glive, rastline, živali), ki so ga predlagali leta 1959, je postal pribljubljen standard in z doloÄenimi izboljÅ¡avami ga Å¡e vedno uporabljajo v mnogih delih, oziroma tvori temelj novejÅ¡ih sistemov z veÄ kraljestvi. Temelji veÄinoma na razlikah v prehrani: rastline so bile veÄinoma veÄceliÄni avtotrofi, živali veÄceliÄni heterotrofi in glive veÄceliÄni saprotrofi. Drugi dve kraljestvi protistov in Monera sta vsebovali enoceliÄna in preprosta celiÄna živa bitja.
Okoli leta 1980 so poudarjali izsledke filogenije in so na novo doloÄili kraljestva kot monofiletska. Kraljestva živali, rastlin in gliv so v sploÅ¡nem skrÄili na bistvene skupine tesno povezanih oblik, druga pa so razvrstili v protiste. Na podlagi raziskav rRNK je ameriÅ¡ki mikrobiolog Carl Woese (rojen 1928) razdelil prokarionte v dve kraljestvi, v prave bakterije (evbakterije, Eubacteria) in starinske bakterije (arhebakterije, Archaebacteria). Ta sistem Å¡estih kraljestev je postal standard v mnogih delih.
Predlagali so tudi veÄ evkariontskih kraljestev, vendar so jih hitro razveljavili in jih razvrstili nižje v debla ali razrede, oziroma so jih sploh opustili. Edino kraljestvo, ki je Å¡e v sploÅ¡ni rabi, je kraljestvo Chromista, ki ga je predlagal angleÅ¡ki evolucijski biolog Thomas Cavalier-Smith. Vsebuje organizme kot so vrsta posebej velikih morskih rjavih alg halug (red Laminariales), skupina rumenkastih alg - kremenaste alge (diatomeje, razred Diatomeae, Bacillariophyceae) in algam podobne glive - oomicete (razred Oomycetes). Tako so evkarionti razdeljeni na tri glavne heterotrofske skupine: živali, glive in praživali, in v dve glavni fotosintetiÄni skupini: rastline (skupaj z rdeÄimi algami) in Chromista. Sistema Å¡e niso na Å¡iroko uporabljali zaradi negotovosti monofilije zadnjih dveh kraljestev.
Leta 1990 je Woese predlagal, da prave bakterije, starinske bakterije in evkarionti predstavljajo tri glavne izvorne Ärte in jih je zaradi tega poviÅ¡al v gospostvo, ter jih preimenoval v bakterije (Bacteria), arheje (Archaea) in evkarionte (Eukarya). Ta sistem treh gospostev je doživel veliko graj, vendar je v sploÅ¡nem nadomestil starejÅ¡i sistem cesarstev kot naÄin skupne ureditve kraljestev.
Kraljestva se naprej delijo v debla.
| Haeckel (1894) | Whittaker (1959) | Woese (1977) | Woese (1990) |
|---|---|---|---|
| tri kraljestva | pet kraljestev | Å¡est kraljestev | tri gospostva |
| protisti | Monera | prave bakterije | bakterije |
| starinske bakterije | arheje | ||
| protisti | protisti | evkarionti | |
| rastline | glive | glive | |
| rastline | rastline | ||
| živali | živali | živali |
