Monitor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glej Monitor (razločitev).

»Zaslon« se preusmerja sem. Za druge pomene glej Zaslon (razločitev).

Mónitor ali prikazovalnik je računalniška zunanja naprava (tudi izhodna naprava), zmožna prikazovati mirne ali gibajoče slike, ki jih ustvarja računalnik in obdela grafična kartica. Pogovorni izraz za monitor je zaslòn (tudi ekrán), ki pa je v bistvu samo del monitorja, ki prikazuje sliko. Navadno zasloni ustrezajo enemu od zaslonskih standardov. Nekdaj so bili važen sestavni del računalniških terminalov, zato so se že dolgo nazaj uvrstili med standardne zunanje naprave.

17-palčni monitor s katodno cevjo

Velikost zaslonov (diagonala) se meri v palcih (colah).

Ločljivost zaslona oziroma kakovost prikaza je odvisna od števila uporabljenih pik (pixel, slikovni element oziroma posamezna pikica na računalniškem zaslonu). Manjši kot je piksel, večja je ločljivost. Znotraj omejitev ločljivosti, ki jih dovoljuje zaslon, lahko uporabnik ločljivost in s tem kakovost prikaza po potrebi spreminja. Na enak način lahko uporabnik spreminja tudi število barv.

[uredi] Tehnologije

Kot pri televiziji za prikazovanje slike obstajajo številne različne tehnologije:

zasloni s katodno cevjo (CRT)
zasloni s tekočimi kristali (LCD)
plazemski zasloni

Sodoben zaslon s katodno cevjo je precej prilagodljiv: pogosto lahko prikazuje vse ločljivosti od 640×480 slikovnih točk do 2048×1536 pri 32-bitnih barvah in različnimi frekvencami osveževanja.

Ostrino zaslona določa velikost točke. Manjša kot je (npr. .24), ostrejša bo slika.

Črnobeli zasloni lahko prikazujejo le eno barvo - točka je prižgana ali ugasnjena. Monokromatski zasloni prikazujejo le odtenke ene barve. V obeh primerih je ta barva navadno zelena, oranžna (jantarna), bela ali siva.

Barvni zasloni lahko prikazujejo digitalne (vsak od rdečega, zelenega, ali modrega (RGB) signala je lahko prižgan ali ugasnjen, kar daje možnost za prikaz osmih barv: črne, bele, rdeče, zelene, modre, sinje, škrlatne in rumene) oziroma analogne barve (rdeči, zeleni in modri signali so tu zvezno spremenljivi, kar omogoča poljubno kombinacijo barv). Za digitalne zaslone se včasih uporablja kratica TTL, ker so napetosti na rdečem, zelenem in modrem vhodu združljive z TTL logičnimi čipi.

Večina današnjih zaslonov lahko prikazuje tisoče ali milijone različnih barv v spektru RGB, kar dosežejo z mešanjem rdečih, zelenih in modrih signalov z različnimi jakostmi.

Zaslon je lahko tudi občutljiv na dotik prsta ali posebnega pisala in se v tem primeru obnaša kot vhodna naprava.