Navadni polh
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 |
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
 potencialno ranljiv |
||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
| Glis glis (Linné, 1766) |
Navadni polh (znanstveno ime Glis glis) je nočni glodalec, ki živi tudi v Sloveniji.
Navadni polh je nočni glodalec, ki lahko doseže težo okoli 250 gramov. Kožuh živali z velikimi, izbuljenimi očmi, obrobljenimi s temnimi kolobarji je srebrno sive barve, pri starih polhih pa lahko dobi rjav odtenek. Trebuh je bel z rjavkastimi toni, dlaka pa je kratka in zelo gosta. Rep je enake barve kot hrbet, vendar z manj izraženimi rjavimi odtenki. Spodnja stran repa je svetlejša.
Je izvrsten plezalec, ki le malo časa preživi na tleh. Dan ponavadi prespi v luknjah v tleh, drevesnem duplu ali pa v ptičji valilnici.
Samice kotijo enkrat letno, obdobje kotitve pa je čez vse poletje. V leglu je 2-7 mladičev, ki se po vsej verjetnosti začno pariti šele v tretjem letu življenja. Življenjska doba navadnega polha je do 5 let, v populaciji pa prevladujejo mlade živali, ki še niso spolno aktivne. S polhi se hranijo kune, divjein domače mačke ter sove. V Sloveniji populacijska gostota polhov skozi leta niha. Eden od vzrokov nihanj je gotovo letni obrod plodov in s tem povezana rodnost na eni ter smrtnost med hibernacijo na drugi strani.
Vsebina |
[uredi] Življenjski prostor in navade
Polhov življenjski prostor je Evropa od Pirenejev do Volge. Na severu seže do Baltika ter ponekod v Angliji, na jugu pa do Krete. Živi tudi na Kavkazu in na severu Male Azije.
Polh se najraje zadržuje v listnatih in mešanih gozdovih. Zelo pogost je v apneniških Alpah, Dinarskem gorstvu, v predalpskem in preddinarskem gričevju ter submediteranski Sloveniji. Zimo prehibernira v podzemnih votlinah t.i. »polšinah« ali skalnih razpokah, ki vodijo v kraško podzemlje ter med koreninami večjih dreves. Pogosto se zateka tudi v stavbe.
V Sloveniji navadnega polha najdemo skoraj povsod, najbolj pogost pa je na Notranjskem. V gorah živi do zgornjega roba bukovih gozdov, saj žir predstavlja pomemben, če ne celo eden glavnih virov polhove prehrane, ki jo poleg bukovega žira sestavljajo še ostali gozdni plodovi in semena, občasno pa tudi glive in živalska hrana. V naših razmerah je uspešnost prezimovanja verjetno odvisna od plodnosti hrasta, bukve in gabra. Na račun želoda, žira in gabrovih Pri nas gredo polhi na prezimovanje s prvimi slanami, prebudijo pa se ponavadi meseca aprila. Med hibernacijo izgubijo med 35-50% telesne teže, ki si jo v jeseni na račun podkožne tolšče močno povečajo. Hrane polhi ne skladiščijo kot na primer veverice.
[uredi] Polh in slovenska folklora
Na slovenskem polhe lovijo že stoletja. Na teh tako imenovanih polharijah polhe lovijo v posebne pasti, ki jih polharji nastavijo nekajkrat na noč. Prvo pričevanje o takšnem lovu in uživanju polhov sega v leto 1240, polšji lov tlačanov pa je prvič omenjen za Senožeče (1460) in Vipavo (1499). Takrat je bil lov obdavčen, o čemer sta pisala že Valvazor in Steinberg. Obdalčen je ostal vse do leta 1848. Polhe so v preteklosti lovili za hrano, kar je v Evropi posebnost, pa tudi zaradi kože, iz katere so izdelovali veliko uporabnih predmetov. Od njih velja omeniti posebne kučme iz polšje kože, t.i. »polhovke«. Poleg pasti so za lov na polhe v zimskih prebivališčih uporabljali tudi dim, s katerimi so živali pregnali na plano, kjer so jih potolkli s šibami.
Danes je lov dovoljen vsem posameznikom in sicer od 25. septembra dalje.
[uredi] Zanimivosti
Ponekod v Sloveniji so ljudje dolgo verjeli, da polhe »pase« sam hudič, o čemer je v svoji Slavi Vojvodine Kranjske prav tako pisal že Valvazor.
[uredi] Glej tudi
- Podlesek
