Negovan Nemec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Negovan Nemec, slovenski kipar, * 23. oktober 1947, Bilje pri Novi Gorici, † 1987.

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti.
O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka. Pomagajte si tudi s Slogovnim priročnikom.

Kipar Negovan Nemec se je rodil 23. aprila 1947 v Biljah na Goriškem in se po končani Šoli za oblikovanje leta 1967 vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je v razredu prof. Slavka Tihca tudi diplomiral. V drugem letniku je za delo »Avtoportret« prejel študentsko Prešernovo nagrado in izdelal figuralno kompozicijo v kamnu za spomenik prijateljstva in sodelovanja med NOB v Blaževcih ob Kolpi, v tretjem je na študentski kiparski koloniji v Štanjelu ustvaril figuralno kompozicijo v kraškem kamnu, v četrtem letniku pa je na javnem natečaju prejel prvo nagrado in izvedbo zvezne štafetne palice ter kot diplomsko nalogo izdelal spomenik padlim v NOB na Gradišču nad Prvačino. Je prvi akademsko izobraženi kipar povojne generacije na Goriškem. Prvo samostojno predstavitev je imel v Galeriji Meblo v Novi Gorici leta 1972 (skupaj z Lucijanom Bratušem) in odtlej razstavljal v vseh vidnih galerijah v Sloveniji in v zamejstvu, pa tudi v Beogradu, Splitu in drugod. Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah slovenske in jugoslovanske umetnosti doma in v tujini, med njimi: od leta 1971 na razstavah primorskih likovnikov in DLUSP, od leta 1973 na razstavah DSLU (Ljubljana, Beograd, Skopje), v letih 1977 in 1981 na Jugoslovanskem bienalu male plastike (Murska Sobota, Banja Luka, Beograd, Ingolstadt), v letih 1977 in 1981 na razstavah Likovni trenutek (Ljubljana, Zagreb), leta 1980 na Razstavi mladih slovenskih umetnikih (Ljubljana) in na Likovnem salonu v Cetinju, leta 1982 na 2. Svibanjskem salonu mladih v Šibeniku, na razstavi Mlada jugoslovanska umetnost (Ljubljana, Novi Sad, Beljak) in na 2. Pančevski izložbi jugoslovanske skulpture (Pančevo), leta 1985 na razstavi Kritiki izbirajo (Ljubljana), leta 1987 pa na razstavi Scultura lignea e pittura su legno (San Giovanni al Natisone). Od leta 1971 je realiziral več javnih del: spomenikov (Gradišče nad Prvačino /1971/, Bilje /1973/, Podgora-Piedimonte (Italija) /1975/, Ajševica /1984/, Nova Gorica, Šempeter pri Gorici in Kanal /1985/, Kromberk /1986/), portretov javnih in kulturnih delavcev Primorske (Rutar, Bratuž, Vilfan), monumentalnih reliefov in skulptur v poslovnih prostorih (Ljubljanska banka Nova Gorica /1975/, Soške elektrarne Nova Gorica /1983/) ter parkovnih skulptur (Beograd). Sodeloval je na kiparskem simpoziju Forma viva v Kostanjevici na Krki /1980/ in na Mediteranskem kiparskem simpoziju v Labinu /1984/. Izdelal je dve štafetni palici /1971 in 1983/. Ukvarjal se je tudi z grafičnim in industrijskim oblikovanjem (celostna grafična podoba za Kogojeve dneve v Kanalu, spalnica Prebujanje v bronu za tovarno pohištva Iztok iz Mirna pri Gorici). Umrl je 26. avgusta 1987 v Ljubljani, pokopan je na biljenskem pokopališču. Leta 1991 je izšla njegova obsežna monografija (Znanstveni inštitut Filozofske fakultete).