Oktobrska revolucija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Oktobrska revolucija (znana tudi kot boljševiška ali novembrska revolucija) je bila druga faza ruske revolucije leta 1917, prva faza pa je bila februarska revolucija. Oktobrsko revolucijo je kot vodja boljševikov in menševikov vodil Vladimir Lenin. Je prva uradna marksistična komunistična revolucija 20. stoletja.

Osrednje aktivnosti revolucije so bile v Petrogradu. Bile so pod nadzorom Petrogradskega Sveta, ki mu je načeloval Lev Trocki ter vojaški komite pod nadzorom Adolpha Joffeja. Revolucija je bila odgovor na zatiranje in poniževanje Carske Rusije ter na vse negativne posledice, ki jih je imela 1. svetovna vojna.

[uredi] Posledice

Revolucija je odstranila rusko dotedanjo vlado, kar je peljalo do Ruske državljanske vojne, ki je trajala od leta 1918-1920, tej pa je sledila ustanovitev Sovjetske Zveze leta 1922.

Sprva je bil dogodek imenovan Oktobrska vstaja ali Vstaja 25-ega, kot je videno v zapisih in dokumentih, na primer v prvi izdaji Leninovih dokončanih del. Čez čas se je v očeh javnosti Oktobrska Revolucija uveljavila kot zelo pomemben mednarodni dogodek; prvi v seriji dogodkov, ki so postavili temelje za legendarno hladno vojno, navidezno vojno med vzhodnim blokom Sovjetske Zveze in Zahodnimi kapitalističnimi državami, predvsem z ZDA.

[uredi] Uradno ime do 1927

»Velika oktobrska socialistična revolucija« (rusko: Великая Октябрьская социалистическая революция, Vělikaja Oktjabr'skaja socialističěskaja rěvoljucija) je bilo uradno ime oktobrske revolucije v Sovjetski Zvezi vse od desete obletnice revolucije leta 1943. Danes je to ime uporabljeno predvsem pri Komunistični stranki Ruske federacije. Izraz Rdeči Oktober (Красный Октябрь) je ravno tako pripisan dogodkom tega meseca; to ime je pozneje imela tudi tovarna traktorjev, ki je bila opazna v Bitki pri Stalingradu, isto ime je bilo uporabljeno v moskovski tovarni sladkarij in v filmu Lov na Rdeči oktober.