Pepelnična sreda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pepelnična sreda je prvi postni dan. Cerkev je ta dan uvedla po letu 1091. Protiutež temu je tudi nastal pust. Prej pusta niso poznali. Podobno je poznano že prej in v stari zavezi zasledimo, da so se ljudje oblekli v raševino in se potresli z pepelom. Pepeljenje se opravlja v obliki križa, križ pa je znamenje premagane smrti (Jezusova smrt na križu). Pepeljenje nas spominja, da smo zapisani smrti, spokornost pa je prvi korak na poti k vstajenju. S pepelnico se začenja postni čas, v katerem moramo odmreti grehu in se pripraviti, da s Kristusom vstanemo k novemu življenju. Postni čas pa traja od pepelnične srede 40 dni do Velike noči.

V letu 2007 je pepelnična sreda 21. frebruarja.

[uredi] POSTNA POSTAVA

Pepelnična sreda in veliki petek sta dneva posta in zdržka mesa. Vsi, ki so dopolnili osemnajsto leto in še niso stari šestdeset let, so se dolžni postiti.

Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan najemo do sitega in se zdržimo mesnih jedi.

Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Na vse druge petke v letu, razen na praznike, je mogoč zdržek mesa nadomestiti s kakšnim drugim dobrim delom (spodaj našteta). V postnem času je priporočljivo, da katero od spodaj naštetih stvari dodamo zdržku mesa:

• molitev - npr. udeležba pri sv. maši; osebna ali družinska molitev; obisk cerkve ali kapele; branje Svetega pisma; molitev križevega pota ipd.

• post - poleg zdržka mesa so še druge možnosti. Vvzdržek od sladkarij in poobedkov, zdržek od kave ali kajenja, zdržek od televizije, računalnika. Namesto tega več časa posvetimo stikom z bližnjimi, omejitev v hrani in pijaci, z namenom, da prihranjeno namenimo revnim, ipd.

• pomoč drugim - posebna skrb za koga v bližini, ki je ostarel, bolan, osamljen, reven ipd.

Postni čas je čas pokore. V tem obdobju za nas verne velja spodbuda k poglobljeni molitvi in ljubezni do bližnjega; k zatajevanju samega sebe.