Presežna vrednost
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Preséžna vrédnost je pojem, ki ga je v ekonomsko terijo upeljal Karel Marx v svoji kritiki politične ekonomije. V sodobni ekonomiji je približno enakovreden pojem ekonomska renta.
Marxa, kot tudi številne teoretike pred njim, je zanimalo politično pomembno vprašanje, od kod izvira presežek vrednosti, ki večinoma nastaja pri delovanju gospodarskih subjektov. Iz tega presežka med prodajno vrednostjo in stroški proizvodnje se povečuje kapital, ki je osnova moči lastnikov kapitala v kapitalizmu. Tu ne gre za celotni dobiček, saj se del tega upravičeno vrača lastniku kapitala za obnavljanje vrednosti, pač pa za dodatni, ekstra-profit.
Presežna vrednost po Marxu izhaja pretežno iz dela, in bi morala zato pripadati delavcem, ne pa v celoti lastnikom (kapitala).
Presežna vrednost oziroma ekonomska renta lahko izvira tudi iz izkoriščanja naravnih virov (renta naravnih virov), ali iz ugodnega položaja na trgu (tržna renta, monopolna renta).
Ta članek o gospodarstvu ali financah je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
