Rdeči listni ožig

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Rdeči listni ožig (znanstveno ime Pseudopeziza tracheiphila) je glivična bolezen vinske trte.

Bolezen se najpogosteje pojavlja na sušnih tleh in v sušnem vremenu. Najpogosteje prizadene trte, ki rastejo na lapornatih in peščenih tleh. Bolezen se začne ponavadi razvijati konec meseca maja ali v začetku junija, kaže pa se v obliki večjih, z listnimi žilami omejenih lisah. Pri belih sortah so te pege najprej rumenkaste, kasneje pa rjave in obrobljene s svetlejšim rumenim robom. Pri rdečih sortah so pege ponavadi sprva škrlatne z rumenim robom, kasneje pa lahko postanejo rjave. Ob močnejših napadih bolezni se lahko posušijo in odpadejo celi listi. Pozel rdeči listni ožig se ponavadi pojavi konec avgusta ali v septembru.

Gliva prezimuje v odpadlem listju, ki je ostalo v vinogradu, spomladi pa se s pomočjo trosovz dežjem prenese na mlade liste.Pege nastanejo zato, ker se podgobje razraste v prevodne cevi listov in tako ovira pretok vode in hranljivih snovi. Prav zato je bolezen najbolj huda v sušnem času, ko trta potrebuje največ tekočine.

Prve okužbe so hkrati najbolj nevarne, saj takrat še ne škropimo vinogradov proti peronospori s pripravki, ki so učinkoviti tudi proti rdečemu listnemu ožigu. Zato moramo trto s fungicidi poškropiti že takrat, ko so mladice dolge od 8 do 10 cm. V deževnem vremenu je potrebno škropljenje ponoviti po 8 do 10 dneh.