Saburo Sakai
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Saburo Sakai (japonsko 坂井三郎 hepburnovo prečrkovanje Sakai Saburō), japonski vojaški pilot, letalski as, * 25. avgust 1915, † 22. september 2000.
Sakai je v svoji karijeri (med drugo svetovno vojno) dosegel 60 zračnih zmag.
Vsebina |
[uredi] Življenjepis
Saburo Sakai se je rodil v kmečko družino s samurajsko tradicijo. Bil je prvi sin po treh hčerkah, kasneje pa je dobil še tri brate. Očeta je izgubil pri enajstih letih, zato je kmalu začel razmišljati o vojaški karijeri. 31. maja 1933 je s šestnajstimi leti vstopil v Japonsko cesarsko mornarico. Po začetnem usposabljanju je bil razporejen kot topničar na bojno ladjo Kirishima. Tam je ostal do leta 1936, ko se je prijavil v šolo za vojne pilote, kamor je bil tudi sprejet. Usposabljanje za pilota je končal leta 1937. Ob izbruhu sovražnosti je bil leta 1938 poslan na Kitajsko, kjer je potekala druga Kitajsko-japonska vojna. V bojih je bil v svojem letalu Mitsubishi A5M Claude ranjen. Po okrevanju se je vrnil v zrak z novim letalom Mitsubishi A6M Zero, s katerim je dosegel vse svoje nadaljnje uspehe.
[uredi] Druga svetovna vojna
Po napadu na Pearl Harbour je Sakai sodeloval v bojih nad Filipini, kjer je 8. decembra sestrelil svoje prvo letalo, ameriškega lovca Curtiss P-40 Warhawk. Dva dni kasneje je sestrelil prvi ameriški bombnik, Boeing B-17 Fortress, ki je bil hkrati prvo tovrstno letalo, sestreljeno v drugi svetovni vojni.
Na začetku 1942 je bil premeščen na Borneo, kjer je sodeloval v bojih proti američanom in dosegel 13 zračnih zmag, nato pa resno zbolel, kar ga je prisililo, da je odšel nazaj na Japonsko, kjer je počasi okreval. Na bojišče se je vrnil po treh mesecih in bil poslan v Port Moresby na Novo Gvinejo, kjer je bil razporejen v enoto, ki ji je poveljeval slavni Junichi Sasai. Tu je v naslednjih štirih mesecih dosegel večino svojih zračnih zmag v bojih z ameriškimi in avstralskimi letali. Tam je ostal do 3. avgusta, ko je bil ponovno premeščen, tokrat na Rabaul. Njegov askupina je bila tja poslana, da bi pomagala v bojih nad Guadalcanalom, ki je bil takrat tarča najhuhjših spopadov.
8. avgusta je Sakai naletel na skupino letal, za katero je mislil, da so lovci Grumman F4F Wildcat. Po stari navadi, je napadel zadnje letalo v formaciji od zadaj s spodnje strani. Letala pa so bila v resnici strmoglavci Douglas SBD Dauntless, ki so imela na spodnjem zadnjem delu trupa nameščeno kupolo s strelcem. Ta je vrnil ogenj in zadel Sakaijevega Zera in ga resno poškodoval. Pri tem je dobil Sakai nekaj telesnih in eno rano v glavo. Kljub resnim poškodbam in izgubi levega očesa se mu je uspelo vrniti v bazo, kjer je bil operiranbrez uporabe anestetikov in poslan na Japonsko. Tam je ostal pet mesecev in med okrevanjem uril mlade pilote.
Leta 1944, ko je bilo že jasno, da bo Japonska izgubila vojno je bil aprila ponovno vpoklican, tokrat v krilo Yokosuka, ki je imelo bazo na Iwo Jimi. 5. julija se je javil za poveljnika napada pilotov kamikaz na ameriško ladjevje, vendar njegovi enoti ni uspelo najti sovražnika. Kljub ukazu, da se piloti ne smejo vrniti, je Sakai popeljal svoje pilote nazaj na letališče in jim ni dovolil strmoglavljenja v morje.
Istega leta je napredoval prvič po 11 letih službovanja in postal poročnik. S tem činom je dočakal tudi konec vojne.
[uredi] Povojna leta
Po vojni je Sakai odprl svojo tiskarno in postal goreč budist. Napisal je knjigo vojnih spominov, z naslovom Samurai!, ki opisuje njegovo življenje. Postal je oster kritik vojne in se je do smrti, ki ga je doletela leta 2000 ob obisku ZDA, zavzemal za mir.
[uredi] Glej tudi
- seznam japonskih letalskih asov druge svetovne vojne
