Salezijanci
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka. Pomagajte si tudi s Slogovnim priročnikom. |
[uredi] Kratka zgodovina družbe sv. Frančiška Saleškega - don Boskovih salezijancev
Don Bosko je hotel, da bi se njegove ustanove in njegov vzgojni sistem nadaljeval tudi po njegovi smrti, zato si je prizadeval svojo strukturo formalizirati. Svoje sodelavce je želel organizirati v redovno skupnost, ki bi se po svojih zunanjih znamenjih (način delovanja, poimenovanja in tudi oblačenja) ločevala od drugih redov.
Zasebno redovno združenje (1854–1859)
Don Boskov načrt je začel dobivati vidno obliko v letu 1954. 26. januarja tega leta, nekaj dni pred praznikom sv. Frančiška Saleškega, je don Bosko zbral v svoji sobi štiri kadidate (med njimi: Mihael Rua, pozneje prvi don Boskov naslednik v vodstvu salezijanske družbe, ter Cagliero, poznejši kardinal). Mihael Rua je napisal poročilo o tem pomembnem sestanku:
“Predloženo nam je bilo, da naj z Božjo pomočjo in ob priprošnji sv. F. Saleškega napravimo poskušnjo za praktično vajo ljubezni do bližnjega, da bi pozneje prešli k obljubi in da bi nato, če bo mogoče in primerno, storili obljubo Gospodu.”
Od tega večera se bodo imenovali salezijanci tisti, ki so si ali si bodo izbrali ta poklic. Na koncu enoletnega noviciata, ki ga nihče ni imenoval s tem imenom, je Mihael Rua 25. marca 1855 napravil zaobljube. Čez nekaj mesecev so jih izpovedali še nekateri drugi.
Javno redovno združenje (1859)
9. marca 1859 je don Bosko spregovoril svojim “salezijancem”:
“Že dolgo sem razmišljal, da bi ustanovil redovno kongregacijo in takšen je bil že nekaj let glavni predmet mojih skrbi. Glejte, danes je nastopil trenutek, da pristopimo k izvršitvi načrta.”
18. decembra 1859 je bil sestavljen prvi uradni dokument salezijanske družbe: “Zbranim je bilo po volji, da se povežejo v družbo ali kongregacijo, ki ima ob skrbi za lastno posvečenje članov namen, da bo širila Božjo čast in delala za blagor duš, posebno tistih, ki so najbolj potrebne pouka in vzgoje.” Redovna pravila
Pot, ki jo je don Bosko prehodil od prve redakcije konstitucij (redovnih pravil) okrog l. 1855 do dokončne odobritve, je bila dolga. Bilo je delo iskanja, študiranja, podrobna redakcija besedila, neprestano spreminjanje, ki ga je narekovala izkušnja in cerkvena oblast ter hudi napadi nasprotnikov. Don Bosko je uspel. 13. aprila 1874 je Sveti sedež salezijanska pravila potrdil.
