Slovenska matica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in (druga najstarejša slovenska) založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike. Leta 1864 so jo s prostovoljnimi prispevki izobražencev, trgovcev in podjetnikov ustanovili zato, da bi v slovenskem jeziku tiskala zahtevnejša dela z najrazličnejših področij, dvigovala raven izobraženosti in znanja, ustvarjala slovensko izrazje za različne stroke itd. Svoj razvojni vrh je dosegla na začetku 20. stoletja, ko so njene knjige izhajale v visokih nakladah in je vzdrževala stike z univerzami in akademijami od Londona do Peterburga. Med prvo svetovno vojno je zaradi izdaje knjige Gospodin Franjo o ravnanju avstrijskega vojaštva v anektirani Bosni prišla v spor z oblastjo in zaplenili so ji premoženje. Med obema vojnama je delovala naprej in pomagala ustanoviti Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Leta 1942 se je v njenih prostorih ilegalno sestal Kulturni plenum OF, leta 1944 pa je bilo njeno delo z dekretom nemške uprave drugič ustavljeno, spet zaradi knjižnih izdaj, med njimi geografske monografije Slovenija. Po drugi svetovni vojni se je s težavo postavila na noge, novim oblastem se je zdela preveč »konservativna«, premoženje je bilo nacionalizirano, vendar je nazadnje prevladalo uradno stališče, da jo je treba ne le ohraniti, temveč njeno delo celo subvencionirati.

[uredi] Zunanja povezava

http://www.slovenska-matica.si/