Veliti
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Veliti so bili pripadniki rimske vojske, ki so bili pripadniki revnejšega sloja in tako tudi najslabše opremljeni/oboroženi ter tudi najslabše organizirani. V času Marijevih reform so veliti izgubili svoj (podrejeni) status, saj so se vsi legionarji poenotili v opremi, oborožitvi in urjenju.
Kot pripadniki najrevnejšega sloja si veliti niso mogli privoščiti drage vojaške opreme in oborožitve. Tako so bili oboroženi z več manjšimi kopji - (pilami; pomanjšani in preprostejši pilumi), fračo in pilumi. Imeli so tudi manjši okrogel ščit (parma), ki je bil v velikosti trupa, usnjeno čelado (galea) in nekateri pa tudi kakšno usnjeno srajco. V primeru zmage so se opremili z zaseženo sovražnikovo opremo in oborožitvijo.
V klasičnem bojne razporedu, kjer so hastati predstavljali prvo bojno črto, princepsi drugo in triari tretjo, ni bilo prostora za velite. Tako so bili ponavadi postavljeni pred vse bojne črte, kjer so pred glavnim napadom nadlegovali sovražnike z metanjem kopij in uporabo frač. V primeru neposrednega spopada so se umaknili za zadnjo bojno črto, od koder so ponovno obstreljevati sovražnika.
V času rimske republike veliti niso bili organizirani v posebne vojaške enote, toda vsaka rimska legija je imela 1.200 velitov.
Rimska vojska | |||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
|