Vinorodni okoliš Kras
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vinorodni okoliš Kras je s površino 575 hektarov najmanjši vinorodni okoliš v Sloveniji in je del 7055 hektarov obsegajoče slovenske vinorodne dežele Primorske. Kraško podnebje je razmeroma suho, zanj so značilni močni vertovi, predvsem severnik (burja), pomemben vpliv na rast trte pa daje značilna rdeča zemlja (terra rosa). Območje je znano po kraškem teranu, ki je pridelan iz sorte refošk. Kras sicer v geografskem smislu predstavlja vse področje, ki se razteza med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino ter med Soško dolino in Brkini, vendar vse območje ni primerno za pridelavo terana. Najbolj znani pridelovalci se nahajajo v okolici Tomaja.
Kraški vinorodni okoliš se deli še na dva podokoliša: Vrhe in Kraška planota. Poleg terana (in njegove vrhunske različice, Terantona) v okolišu v manjši meri pridelujejo še bela vina, kot so: malvazija, laški rizling, rebula, chardonnay. V krajih, kjer rdeča trta refoška ne uspeva dobro, je vzgajan merlot. Kot vinska zvrst je pridelovan kraševec, sicer pa iz več vrst grozdja vinarji pridelujejo še rose.
[uredi] Glej tudi
| Vinorodne dežele in vinorodni okoliši Slovenije |
|---|
| Vinorodna dežela Primorska | Koper | Kras | Goriška brda | Vipavska dolina Vinorodna dežela Podravje | Maribor | Radgona-Kapela | Ljutomer-Ormož | Haloze | Srednje Slovenske gorice | Prekmurje | Šmarje-Virštanj Vinorodna dežela Posavje | Bizeljsko-Sremič | Dolenjska | Bela krajina |
Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
