Zgodovina Kitajske

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Članek je za nekaj časa rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti.
Prosimo vas, da ga medtem ne spreminjate. Oseba, ki je dodala obvestilo, je navedena v zgodovini urejanja. Če članka zadnjih nekaj ur ni urejal nihče, lahko predlogo odstranite.
Namen obvestila je izogniti se navzkrižjem urejanj; prosimo vas, da ga med sejami urejanja odstranite, da ga bodo lahko izboljševali tudi drugi.

Zgodovina Kitajske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Ljudske republike Kitajske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.

Kitajska je razvila prvo od visokih kultur na svetu, saj se je že v 3. tisočletju pr. n. št. širilo znanje o obdelovanju polj in takrat so nastale številne poljedelsko usmerjene province, kot so Kansu, Šensi, Šansi, in Honan. Rodovitna zemlja je nudila možnost za hiter razvoj poljedelstva in s tem države. Vse znanje je prišlo iz Bližnjega vzhoda.

[uredi] Kulture v prazgodovini

V času od 2500 pr. n. št. do 1500 pr. n. št. so se na Kitajskem zvrstile tri kulture: Jang- šao kultura je prva neolitska kultura na Kitajskem. Središče je bilo ob srednjem toku Rumene reke (Huang ho), v Hunanu in na jugu Šansija. Na tem ozemlju je nastalo na tisoče naselbin. Mrtve so pokopavali zunaj naselji. Živeli so od poljščin kot so pšenica, proso, riž in od živinoreje: svinje, govedo, ovce in koze. Lov je bil še vedno pomemben. Lončevina je bila zelo kvalitetna in poslikana s črno barvo prek rdeče. Glavni motivi so bile spiralne oblike, povezani krogi, šahovnica in tako dalje. Nosilci te kulture se niso zelo razlikovali od sodobnih Kitajcev, kot so pokazale raziskave skeletnih najdb.

V Lung-šan kulturi je prišla obdelava keramike na zelo visoko umetniško raven. Izdelovali so tudi posode na treh nogah. Udomačili so konja. Prerokovali so z kostmi.

V času Hsiao-t'un kulture so naslikali številne zanimive oblike. Te so nekoliko pozneje, v dinastiji Šangov, vlili v bron. Te oblike so pozneje postale osnovne oblike kitajskih kulturnih posod. V tem času je trajala nekaj časa dinastija Xia. V njej je bilo na oblasti 17 kraljev iz 14 generacij.

[uredi] Bronasta doba

V času začetka bronaste dobe (po 1500 pr. n. št.), se je pojavila dinastija Šangov. S tem se je končala prazgodovinsko obdobje na Kitajskem.

[uredi] Dinastija Šang

Obsega njihove države se ne da natančno določiti. Zagotovo pa je bilo središče ob Rumeni reki. Poznali so pisavo, mesta s hišami in obdelavo brona. Plačevali so s polžki, ki so imeli veljavo denarja. Najpomembnejša najdba tistega obdobja so prerokovale kosti. Obstaja možnost, da so na kitajskem poleg dinastije Šangov hkrati vladale tudi manjša kmečka kraljestva.