Zgodovina letalstva
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka. Pomagajte si tudi s Slogovnim priročnikom. |
[uredi] Razvoj letalstva
Današnja letala so rezultat velikih uspehov v zgodovini zračnega prometa. Toda uspehe so spremljali tudi neuspehi. Tudi ti so pomembni, kajti iz njih se je človek marsikaj naučil. Zanimivi pa so tudi drugi načini letenja, ki so imeli vsaj delen uspeh.
[uredi] Glej tudi
Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
Prvi oprijemljiv dokaz o zamisli letečih naprav je knjiga angleškega duhovnika in znanstvenika Rogerja Bacona »Skrivnosti umetnosti in narave« iz 13. stoletja. V njej je opisal balon in zračno ladjo ter celo narisal osnovne oblike.
Skoraj pet stoletji pa se je razvijala zamisel letalnega stroja z mahajočimi krili – po vzoru ptice. Tudi slavni italijanski umetnik Leonardo da Vinci je skiciral in preučil celo vrsto takih modelov.
Med prve teoretike aerodinamike štejemo angleškega znanstvenika Sira Georga Cayleya (1773-1857), ki je uvedel pojme aerodinamičnih sil vzgona in upora, ki sta osnova za upravljanje jadralnega letala v zračnem toku. Leta 1804 je sestavil in preizkusil model krila (zmaja) ter na njem napravil prve aerodinamične meritve. Nato je zgradil jadralno letalo trikrilec z nepregibnimi krili. Dokazov, da je z njegovim letalom kdo letel ni, vendar je v zgodovini zapisano kot prvo jadralno letalo, Cayley pa je dobil častni naslov »oče letalstva«.
Otto Lilienthal (1848-1896) pa je opravil več kot 2000 uspešnih jadralnih potelov s 15 m visoke vzpetine. Preletel je razdalje do 500 m okrog 25 m visoko, ob ugodnem vetru pa celo jadral. Ugotovil je tudi, da je sila vzgona odvisna od zakrivljenosti profila krila in narisal karakteristike krila, ki jih danes imenujemo Lilienthalova polara.
Lilienthalove uspehe sta v ZDA izkoristila tudi brata Owille in Wilbur Wright. Najprej sta se ukvarjala z modeli zmajev, potem pa sta zgradila še jadralno letalo. V letih 1902/3 sta naredila na stotine jadralnih poletov, 7.decembra 1903 pa opravila tudi prvi motorni let.
V letih prve svetovne vojne je bilo jadralno letalstvo podrejeno hitremu razvoju motornih letal, saj so slednja prevzela vlogo izvidnikov, kasneje pa so nastala tudi vojaška letala za spopade z nasprotnikovimi letali. Po končani vojni pa se je zanimanje za jadralno letalstvo razvilo predvsem v Nemčiji, kjer je bila gradnja in uporaba motornih letal prepovedana. V razvoju jadralskih šol so Nemci videli temelj za množično pripravi bodočih vojaških pilotov. Na ta način so Nemci izšolali precej bodočih letalskih asov, pa tudi sicer je precej znanih pilotov začelo z jadralnim letenjem.
Na koncu 2. svetovne vojne in po njej so razvoj doživela reaktivna letala in helikopterji.
