Bazilika Sacré-Coeur

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Bazilika Sacré Cœur (francosko: Sveto srce) je pariška rimskokatoliška cerkev in znamenitost, ki krasi grič Montmartre, najvišjo točko Pariza.

Bazilika Sacré Cœuur, posvečena Svetemu srcu, je vidna z vsega Pariza

Bazilika Sacré Cœuur

Grič Montmartre se v severnem delu Pariza vzpenja 129 metrov visoko. Ime pomeni gora mučenikov (mont des martrys), ker je to kraj mučeništva svetega Denisa, prvega pariškega škofa (pozno tretje stoletje) in njegovih spremljevalcev.

Na ta kraj je prišlo veliko svetnikov (sveta Klotilda, sveti Bernard, sveta Ivana Orleanska, …) in tudi sveti Ignacij Lojolski ter sveti François-Xavier katera sta leta 1534 tukaj ustanovila Societas Iesu oz. Družbo Jezusovo (jezuiti).

Velika benediktinska opatija je zasedla celoten grič do francoske revolucije, ko so bile nune obglavljene in je opatija razpadla.

[uredi] Zgodovinsko ozadje

V letu 1870 je izbruhnila vojna med Francijo in Prusijo. Vatikanski koncil je razpadel in papež, ki ga niso več varovale francoske čete, se je počutil ujetnika v Vatikanu. Francija se je sprijaznila z vojaškim porazom in prusko okupacijo dela države. Odgovor Alexandra Legentila in Huberta Rohaulta de Fleurya je bil duhoven. Prisegla sta, da se bo zgradila cerkev, posvečeno Jezusovemu srcu v zadoščenje (pokoro za storjene grehe). Proti koncu leta 1872 kardinal Guibert, francoski nadškof, odobri to zaobljubo in izbere Montmartre. Konec leta 1873 dobi parlamentarno izjavo javne uporabnosti bazilike s čimer omogoči, da je zemlja uporabljena za gradnjo cerkve. Delo je bilo financirano s pogosto skromnimi darili iz celotne Francije. Imena darovalcev so vklesana v kamen.

[uredi] Arhitektura

Cerkev je v rimsko-bizantinskem slogu zasnoval arhitekt Paul Abadie (umrl je leta 1884, ko so bili položeni šele temelji). Navdih je dobil pri Sveti Sofiji v Carigradu in pri Svetem Marku v Benetkah. 1875 je položen temeljni kamen, 1878 leta se prične graditi kripta, 1881 se začne graditi bazilika. 1914 je vse pripravljeno na posvetitev vključno z zvonikom, v katerem je Savoyarde, 19-tonski zvon. Posvetitev je bila 16. oktobra 1919.

Bazilika je plačana s strani ljudi. Njena ikonografija je narodna in nad trojno obokanim stebriščem sta dva konjeniška portreta francoskih narodnih svetnikov Ivane Orleanske in kralja Louisa IX.

Zgrajena je iz kamna Château-Landon, proti zmrzali odpornega travertina ki stalno izloča kalcit, tako da z leti pobledi do kredno bele barve. Zlati mozaiki žarijo v zamegljeni, odmevajoči notranjosti cerkve. Mozaik Kristusa z iztegnjenimi rokami je med največjimi na svetu (ustvarjen med letoma 1900 in 1922).

Bazilika je 83 metrov visoka, 85 metrov široka in 35 metrov dolga. Kupola je visoka 55 metrov in 16 metrov široka. Po izgradnji je bila kritizirana tako kot Eifflov stolp zaradi svoje kričečosti, zdaj pa spada med največje znamenitosti Pariza.

[uredi] Okolica

Izpred sprednjega dela bazilike je mogoče videti celoten Pariz. Ogled kupole na nadmorski višini 200 metrov ponuja razgled 50 km v vse smeri. Tako je najvišja točka v Parizu po Eifflovem stolpu (zgrajenem v 1889).