Škof

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Škòf (iz grščine: επισκοπος [episkopos] = nadzornik, skrbnik) je najvišja izmed treh stopenj posvečenja v številnih krščanskih Cerkvah, npr. v katoliški in v pravoslavnih Cerkvah. Prva stopnja je posvetitev v diakona, druga v duhovnika-mašnika in tretja v škofa.

Škofu je zaupano varstvo škofije, škofija pa je sestavljena iz župnij, ki so pod varstvom župnikov. Če je škofov v škofiji več, je navadno eden izmed njih imenovan za nadškofa, drugi pa za pomožne škofe, vendar so to administrativni in/ali častni nazivi - nadškof je torej zgolj prvi med enakimi na ravni škofije. Škof je lahko imenovan tudi v višjo službo - za kardinala ali papeža. Včasih se zmotno domneva, da so kardinali in papež posvečeni na ta mesta, dejansko pa so to škofje, ki so imenovani na mesto kardinala ali papeža. Posvetitev je zakrament, imenovanje pa ne, čeprav ga ponavadi tudi spremlja obred.

Vsi škofje neke dežele se zbirajo na ti. škofovskih konferencah (npr. Slovenska škofovska konferenca), kjer urejajo različne zadeve deželne Cerkve, odgovarjajo za ti. Standardni prevod Biblije itd. Škofovska konferenca ima na ravni dežele najvišja pooblastila (višja ima le papež).

[uredi] Zunanje povezave