Gospodar prstanov: Bratovščina prstana
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bratovščina prstana (v izvirniku The Fellowship of the Ring) je prva knjiga v Tolkienovi trilogiji Gospodar prstanov.
[uredi] Vsebina
Mladi hobit Frodo Bisagin od svojega strica Bilba Bisagina podeduje Edini Prstan. Kmalu zatem izve, da je od tega prstana odvisna usoda Srednjega sveta, saj ga je potrebno uničiti. Da bi uničil Prstan, Frodo odide na nevarno potovanje v deželo Mordor, ki ji vlada Sauron. Potovanje naj bi se končalo pri Gori Pogube. Na njegovi poti ga spremlja in mu pomaga Bratovščina prstana, ki jo ustanovijo v Razendelu. Tu se mu pridružijo: dva predstavnika ljudi (Aragorn, Boromir), čarovnik (Gandalf), vilinec (Legolas), štirje hobiti (Pipin, Medo, Samo, Frodo) in škrat (Gimli). Po odhodu iz Razendela so morali skozi rudnike Morije, v katerih je Gandalf med borbo z Balrogom padel v prepad in so pot morali nadaljevati brez njegove pomoči. Kmalu so prispeli v Lothlorienski zlati gozd, kjer bivajo gozdni vilinci. Po krajšem počitku je vsak od članov bratovščine dobil dar od Lothlorinske gospe (Frodo je dobil svetlobo vilinske zvezde). Odpluli so po reki, do gozda kjer naj bi prenočili. Kmalu so jih napadli orki, ubili Boromirja in ugrabili Pipina ter Meda. Frodo in Samo sta odšla naprej sama, ostali pa so odšli reševati Meda in Pipina.
