Tolkienova mitologija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izraz Tolkienova mitologija se nanaša na fantazijski svet angleškega pisatelja in jezikoslovca J.R.R. Tolkiena. Ustvaril ga je kot podlago za svoja literarna dela.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Geografija je v Tolkienovem svetu zelo pomembna; v svojih knjigah je namreč pogosto zelo natančno opisoval pokrajine in različne geografske značilnosti. Tako lahko s pozornim branjem in s pomočjo zemljevidov, ki jih je risal Tolkien sam in so pogosto vključeni na zadnjih straneh knjig, ustvarimo zelo podrobno podobo takratnega sveta.
Kraj dogajanja v najbolj znanih knjigah (Gospodar prstanov, Hobit in deloma Silmarillion) je t.i. Srednji svet. Kljub temu, da se ta izraz pogostoma uporablja za opisovanje celotnega Tolkienovega fiktivnega sveta, navsezadnje ga je v tem smislu mnogokrat uporabljal celo Tolkien sam, gre v bistvu le za eno izmed celin na svetu, imenovanemu Arda.
Arda je bila ustvarjeno skozi Glasbo Ajnurjev in je bila namenjena Ilúvatarjevim otrokom - vilinom in ljudem. Nad Ardo so bdeli Valarji, štirinajst najmočnješih Ajnurjev in Majarji, duhovi, so postali njihovi služabniki. V začetku je bil svet ploščate oblike, z več kontinenti in oceani, vendar se je po 2. veku "upognil", čemur bi dandanes rekli, da je okrogel. S tem pridemo do malo znane Tolkienove teorije; Arda v bistvu ni nič drugega kakor Zemlja pred približno 6000 leti.
Z geografijo Tolkienove mitologije se je ukvarjalo in se še ukvarja veliko strokovnjakov. Med bolj znanimi je Karen Wynn Fonstad, ki je tudi avtorica leta 1981 objavljenega The Atlas of Middle-earth, v katerem se ukvarja z vsemi geografskimi elementi Arde.
[uredi] Kozmologija
Glavni članek: Ainulindalë
Vrhovno božanstvo Tolkienove mitologije je Eru Ilúvatar. V začetku je Ilúvatar ustvaril nadnaravna bitja imenovana Ajnurji in jih naučil delati glasbo. Ko so Ajnurji postali v tem dovolj spretni, jim je Ilúvatar velel ustvariti melodijo, temeljujočo na njihovi lastni ideji. Melodijo je zmotil le Melkor, najmočnejši izmed Ajnurjev in Ilúvatar jim je predstavil nove melodije, onstran njihove domišljije. Ta glasba je postavila temelje za večino zgodovine Tolkienove mitologije.
[uredi] Zgodovina
[uredi] Rase
Glavni članek: Rase v Tolkienovi mitologiji
V Tolkienovi mitologiji domuje več inteligentnih vrst. Kot prvi so tu Ajnurji, nadnaravna bitja, ki jih je ustvaril Eru Ilúvatar. Skozi njihovo glasbo, opisano v mitu Ainulindalë (Glasba Ajnurjev), je bilo ustvarjeno vesolje - Eä. Nekateri Ajnurji so odšli v Eä in najmočnejši izmed teh so se imenovali Valarji. Melkor - poosebitev zla in Tolkienova ustreznica krščanskemu Hudiču, je bil sprva prištet med Valarje, vendar je bil pozneje izključen.
Drugi, šibkejši Ajnurji, ki so tudi vstopili v Eä, so se imenovali Majarji. Sprva je vsak Majar bil nekakšen oproda nekemu Valarju, vendar so nekateri pozneje s tem prenehali. Najbolj znana Majarka v 1. veku je bila Melian, žena vilinskega kralja Thingola. Majarskega rodu pa so bili tudi Istari (čarovniki), med katerimi sta bila, predvsem v 3. veku znana Gandalf in Saruman. Tudi bivši Valar Melkor je imel Majarske služabnike, med njimi so bili na primer ravzpiti Balrogi in njegova desna roka ter kasnejši naslednik Sauron.
[uredi] Jeziki in pisave
[uredi] Knjige
[uredi] Tolkienove knjige
V slovenščino so bile prevedene le naslednje knjige: Hobit, trilogija Gospodar prstanov (preveden dva krat; drugi prevod, od Branka Gradišnika, je bil tudi za osnovo podnapisov v filmski uprizoritvi Petra Jacksona), Silmarillion in Drevo in list : izbor krajše proze. Slednje ne uvrščamo v Tolkienovo mitologijo, zato je na spodnjem seznamu ni.
- 1937 Hobit ali Tja in spet nazaj
- V izvirniku The Hobbit; prevedel Dušan Ogrizek, Ljubljana : Mladinska knjiga, 1986.
- Hobit Bilbo Bisagin se pridruži čarovniku Gandalfu in skupini škratov, ki hočejo osvoboditi staro škratje kraljestvo izpod zmaja Smauga.
- 1954 Bratovščina prstana, prvi del trilogije Gospodar prstanov
- V izvirniku The Fellowship of the Ring; prevedel Branko Gradišnik, Ljubljana : Mladinska knjiga, 2002.
- Bilbov nečak in dedič Frodo Bisagin se z Bratovščino prstana odpravi na pot v Mordor, da bi rešil Srednji svet.
- 1954 Stolpa, drugi del trilogije Gospodar prstanov
- 1955 Kraljeva vrnitev, tretji del trilogije Gospodar prstanov
- V izvirniku The Return of the King; prevedel Branko Gradišnik, Ljubljana : Mladinska knjiga, 2003.
- Frodo in Samo prispeta v Mordor, Aragorn pa ponovno zavlada v Gondorju.
- 1962 The Adventures of Tom Bombadil
- Zbirka pesmi, ki pa so le malo povezane z Gospodarjem prstanov.
- 1967 The Road Goes Ever On
- Cikel pesmi, ki se pojavljajo na različnih mestih v Hobitu in Gospodarju prstanov.
Tolkien je umrl leta 1973. Vsa naslednja dela je zbral in uredil Christopher Tolkien. Le Silmarillion se lahko smatra kot dokončano delo, vse ostalo so zbirke Tolkienovih zapiskov in osnutkov.
- 1977 Silmarillion
- V izvirniku The Silmarillion; prevedel Uroš Kalčič, Ljubljana : Gnostica : Karantanija, 2003
- Opis Starih časov, pred Gospodarjem prstanov. Knjiga vključuje tudi zgodbo Akallabêth.
- 1980 Unfinished Tales of Númenor and Middle-earth
- Nedokončane zgodbe in eseji, ki so bili izpuščeni iz Gospodarja prstanov in Silmarilliona.
Serija knjig The History of Middle-earth:
- 1983 The Book of Lost Tales 1
- 1984 The Book of Lost Tales 2
- Originalna verzija Tolkienove mitologije; predstavlja mnoge ideje in koncepte.
- 1985 The Lays of Beleriand
- Dve dolgi pesmi:
- Lay of Leithian - pesem o Berenu in Lúthien
- Lay of Leithian - saga o Turinu
- Dve dolgi pesmi:
- 1986 The Shaping of Middle-earth
- Osnutek Silmarilliona
- 1987 The Lost Road and Other Writings
- Osnutek zgodbe Akallabêth in nekaj esejev v zvezi s Tolkienovo mitologijo.
- 1988 The Return of the Shadow (Zgodovina Gospodarja prstanov, 1. del)
- 1989 The Treason of Isengard (Zgodovina Gospodarja prstanov, 2. del)
- 1990 The War of the Ring (Zgodovina Gospodarja prstanov, 3. del)
- 1992 Sauron Defeated (Zgodovina Gospodarja prstanov, 4. del)
- Razvoj dogajanja od 'Hobita 2' do nekakšnega nadaljevanja Silmarilliona. Sauron defeated vključuje tudi nadaljevanje Númenorske legende.
- 1993 Morgoth's Ring (Poznejši Silmarillion, 1. del)
- 1994 The War of the Jewels (Poznejši Silmarillion, 2. del)
- Ponovno napisan Silmarillion po izdaji Gospodarja prstanov.
- 1996 The Peoples of Middle-earth
- Različni poznejši eseji o Tolkienovih rasah in jezikih.
[uredi] Knjige drugih avtorjev
- 1978 The Complete Guide to Middle-earth (Robert Foster)
- Odličen vodnik po Tolkienovi mitologiji, vendar vsebuje nekaj napak in nasprotij, ker ne vključuje informacij iz knjige Unfinished Tales in serije History of Middle-earth.
- 1981 The Atlas of Middle-earth (Karen Wynn Fonstad)
- Atlas krajev, potovanj, bitk in podrobni (geografijski) opisi iz Gospodarja prstanov, Hobita, Silmarilliona in The Unfinished Tales)
- 1981 Journeys of Frodo (Barbara Strachey)
- Atlas knjige Gospodar prstanov)
- 1983 The Road to Middle-earth (Tom Shippey)
- Književne analize Tolkienovih zgodb iz filološkega vidika.
- 2002 The Complete Tolkien Companion (J. E. A. Tyler)
- Vodnik po Tolkienovi mitologiji. Zajema dela Gospodar prstanov, Hobit, Silmarillion in The Unfinished Tales.
- 2004 Gospodar prstanov od A do Ž (Branko Gradišnik)
- Slovenski prevajalec Gospodarja prstanov je objavil leksikon Tolkienovega sveta. Poudarek je na filološki analizi besed; zajema pa gesla oseb, krajev, predmetov in pojmov iz Srednjega sveta in okolice.
[uredi] Filmi in igre
Delo Gospodar prstanov je dvakrat doživelo filmsko uprizoritev. Bolj znani so trije filmi režiserja Petra Jaksona.
[uredi] Prevajalci v slovenski jezik
- Branko Gradišnik
- Uroš Kalčič
- Dušan Ogrizek
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek iz področja Tolkienove mitologije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
