Cambrai
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Cambrai  Grb |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | 03° 14' 08" E |
| Zemljepisna širina: | 50° 10' 36" N |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Nord-Pas-de-Calais |
| Departma: | Nord (podprefektura) |
| Okrožje: | Cambrai |
| Kanton: | Cambrai vzhod Cambrai zahod |
| Interkomunaliteta: | Aglomeracijska skupnost Cambrai |
| Župan: | François-Xavier Villain (2001-2008) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 41 m–101 m (povpr. 60 m) |
| Površina kopnega:¹ | 18,12 km² |
| Prebivalstvo:² (1999) |
33,716 |
| - gostota: (1999) | 1,861/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 59122/ 59400: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
 |
|
Cambrai, nekdanji Cambray, (nizozemsko Kamerijk) je kraj in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord. Leta 1999 je kraj imel 33.716 prebivalcev.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Kraj leži v severni Franciji ob reki Šeldi, 65 km južno od Lilla.
[uredi] Zgodovina
Cambrai je bil prvotno naselje belgijskega plemena Nervii, v rimskem obdobju poznan kot Camaracum. V 5. stoletju je pod vladavino Raguachariusa pripadel Frankom. Z Verdunskim mirom 843 se je za Cambrai začelo obdobje nemirov. Začeli so se vdori in plenjenje mest s strani Normanov (850, 880) in Madžarov (953). Cambraiska grofija je bila priključena k Lotarinškemu kraljestvu, v letu 925 pa je s Henrikom I. pripadla Svetorimskemu cesarstvu. Leta 958 je Cambrai postal ena prvih komun v Evropi. V 15. stoletju je kot središče v njem delovala ena najbolj kreativnih glasbenih ustanov, v njej so rasli in se izobraževali številni skladatelji Burgundske šole.
10. decembra 1508 je bil v Cambraiju podpisan sporazum med francoskim kraljem Ludvikom XII. in habsburškim cesarjem Maksimiljanom I., h kateremu sta pristopila še aragonski kralj Ferdinand II. in papež Julij II.; s tem je bila ustanovljena Cambraiska zveza, prvotno uperjena proti osmanski Turčiji, dejansko pa proti Beneški republiki.
S podpisom Cambraiskega miru 5. avgusta 1529 med Francem I. in Karlom V. se je končala vojna Cognaške zveze med Francijo in Svetorimskim cesarstvom.
Leta 1677 je Cambrai anektirala Francija. Med revolucijo je bila uničena prvotna katedrala, sedanja Notre-Damska katedrala pa je bila zgrajena v 19. stoletju.
Med prvo svetovno vojno se je v bližini odvijala bitka (20. november - 3. december 1917), znana kot bitka, v kateri so bili prvikrat uspešno uporabljeni tanki.
[uredi] Pobratena mesta
- Châteauguay, Québec (Kanada),
- Esztergom (Madžarska),
- Gravesend (Združeno kraljestvo),
- Houma, Louisiana (ZDA),
- Kamp-Lintfort (Nemčija).
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek o geografiji Francije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
