Compiègne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koordinate: 49° 25’ severne širine, 02° 49’ vzhodne dolžine

Uprava
Občina Compiègne Grb
Lega
Zemljepisna dolžina:	02° 49' 23" E
Zemljepisna širina:	49° 24' 53" N
Država	Francija
Regija:	Pikardija
Departma:	Oise (podprefektura)
Okrožje:	Compiègne
Kanton:	sedež treh kantonov
Interkomunaliteta:	Aglomeracija ozemlja Compiègne
Župan:	Philippe Marini (2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina:	31 m–134 m (povpr. 41 m)
Površina kopnega:¹	53,10 km²
Prebivalstvo:² (1999)	41,254
- gostota: (1999)	777/km²
Razno
INSEE/Poštna številka	60159/ 60200:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).

Compiègne je kraj in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Oise. Leta 1999 je kraj imel 41.254 prebivalcev.

[uredi] Geografija

Kraj leži v severni Franciji ob sotočju rek Aisne in Oise, 65 km severno od Pariza.

[uredi] Administracija

Compiègne je sedež treh kantonov:

Kanton Compiègne-Jugovzhod (občine Compiègne, Lacroix-Saint-Ouen, Saint-Jean-aux-Bois, Saint-Sauveur in Vieux-Moulin),
Kanton Compiègne-Jugozahod (Armancourt, Compiègne, Jaux, Jonquières, Le Meux in Venette),
Kanton Compiègne-Sever (občine Bienville, Choisy-au-Bac, Claroix, Compiègne, Janville in Margny-lès-Compiègne).

[uredi] Zgodovina

Februarja 888 je bil v Compiègnu kronan za frankovskega kralja Odo, grof Pariški.

Med stoletno vojno 23. maja 1430 je bila v poskusu osvoboditve kraja s strani Burgundov zajeta Ivana Orleanska in prodana Angležem.

V letu 1630 je bila Maria de' Medici po neuspeli razrešitvi kardinala Richelieuja izgnana v Compiègne, od koder je leto kasneje pobegnila v Bruselj.

11. novembra 1918 je bilo v kraju Rethondes v bližini Compiègna doseženo premirje z Nemčijo in s tem konec bojev prve svetovne vojne.

V začetku druge svetovne vojne 22. junija 1940 je bilo na istem mestu podpisano še eno premirje, tokrat v zamenjanih vlogah, s katerim je Francija kapitulirala pred Nemčijo.

[uredi] Znamenitosti

Dvorec Château de Compiègne, kraljeva rezidenca, zgrajena za Ludvika XV., obnovljena pod Napoleonom. Compiègne je bil en od treh sedežev kraljeve uprave, ostala dva sta bila v Versaillesu in Fontainebleauju.
Compiègnski gozd, prizorišče podpisov dveh premirij v letih 1918 in 1940.