Italija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Repubblica Italiana

Nacionalno geslo: -

Uradni jeziki

italijanščina (+ nemščina na Južnem Tirolskem in francoščina v Dolini Aoste)

Največje mesto

Predsednik

Predsednik vlade

Površina
- Skupno
- % voda

69. na svetu
301.230 km²
2.4%

Prebivalstvo
- Skupno (2002)
- Gostota

22. na svetu
57.715.625
196/km²

Združitev

17. marec 1861

Valuta

euro¹ (EUR), italijanski euro kovanci

Časovni pas

UTC+1

Državna himna

Fratelli d'Italia

vrhnja internetna domena

.IT

Nacionalna klicna koda

(1) Pred 1999: lira

Italijanska republika ali Italija je obmorska država na jugu Evrope, ki sestoji v glavnem iz Apeninskega polotoka skupaj z dvema velikima otokoma v Sredozemskem morju, Sicilijo in Sardinijo. Na severu meji na Švico in Avstrijo, na severovzhodu na Slovenijo, na severozahodu na Francijo, na jugozahodu pa ima morsko mejo z Tunizijo. Neodvisni državi San Marino in Vatikan sta enklavi znotraj italijanskega ozemlja. Campione d'Italia (2,6 km²) je edina italijanska eksklava v Švici.

[uredi] Upravna delitev

Glejte tudi:

Italijanska republika je upravno razdeljena na 20 dežel (it. regione), ki so razdeljene na 110 pokrajin (it. provincia), od katerih so tri še v pripravi. Pokrajine se delijo na 8103 občin. S to ureditvijo je pokrito celotno državno ozemlje, torej ni drugih oblik upravnih enot.

Po italijanski zakonodaji so dežele, pokrajine in občine pravne osebe, kar pomeni, da ni upravne hierarhije med njimi: občina ni odvisna od pokrajine in pokrajina ni odvisna od dežele, pač pa ima vsaka od njih določeno področje dejavnosti in vodi samostojne stike z državno upravo in ostalimi upravnimi enotami. Edina dovoljena hierarhična pravica je odstopanje lastnih pristojnosti nižjim enotam, kar je pa v sodobnem pojmovanju le priznavanje večje avtonomije.

V seznamu so označene z zvezdico dežele s posebnim statutom.

Abruci (Abruzzo)
Aosta (Valle d'Aosta) *
Apulija (Puglia)
Bazilikata (Basilicata)
Kalabrija (Calabria)
Kampanija (Campania)
Emilija - Romanija (Emilia-Romagna)
Furlanija - Julijska krajina (Friuli-Venezia Giulia)*
Lacij (Lazio)
Ligurija (Liguria)
Lombardija (Lombardia)
Marke (Marche)
Molize (Molise)
Pjemont (Piemonte)
Sardinija (Sardegna) *
Sicilija (Sicilia) *
Trentinsko in Zgornje Poadižje ali Trentinsko-Južna Tirolska (Trentino-Alto Adige/Südtirol) *
Toskana (Toscana)
Umbrija (Umbria)
Benečija (Veneto)

[uredi] Zgodovina

Glejte glavni članek Zgodovina Italije

Italija je edina evropska pokrajina, ki je v teku stoletij ohranila vedno isto ime kljub raznim zgodovinskim preobratom, saj se je še za časa Etruščanov (8. stoletje pr. n. št.) Apeninski polotok imenoval Italija. Od takrat so na tem ozemlju bivali številni narodi in razvilo se je več kultur. Zgodovinsko najpomembnejši so bili gotovo stari Rimljani, ki so svojo oblast razširili daleč po vsem tedaj znanem svetu.

Po razpadu tega velikega imperija je vladala na ozemlju današnje Italije politična zmeda, ki je trajala več kot tisoč let. Prva se je v tem neredu organizirala Rimskokatoliška cerkev, nato so začela rasti mesta in male republike. Tako je bilo doseženo določeno ravnovesje, na podlagi katerega se je razvila bogata kulturna, socialna in politična dejavnost Risorgimenta. V devetnajstem stoletju so se vse politične enote na polotoku združile v skupno državo, najprej kraljevino in nato republiko. Izjemi sta le papeževa država, ki se je hudo skrčena opredelila za samostojnost in ustanovila Vatikan, in mala republika San Marino.

[uredi] Slovenci in Slovani v Italiji

V Italiji živita, poleg poznane skupnosti Slovencev, še dve skupnosti Slovanov: potomci rezijanskih Slovencev (od katerih je danes najbolj znana Silvana Paletti) in molizanski Slovani, potomci Hrvatov, ki so se preselili na današnje področje v 15. stoletju.

[uredi] Članstvo v mednarodnih organizacijah

Italija je članica EU, NATO, OVSE, WEU, bila je ena od ustanovnih članic Evropske skupnosti za premog in jeklo. Italija sodeluje v koaliciji voljnih iz leta 2003.

[uredi] Glej tudi

seznam suverenih držav

[uredi] Zunanje povezave

Italija je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:

Italija

p • p • u

Države Evrope

Albanija · Andora · Armenija² · Avstrija · Azerbajdžan¹ · Belgija · Belorusija · Bolgarija · Bosna in Hercegovina · Ciper² · Češka · Črna Gora · Danska³ · Estonija · Finska · Francija³ · Grčija · Gruzija¹ · Hrvaška · Islandija · Irska · Italija · Kazahstan¹ · Latvija · Lihtenštajn · Litva · Luksemburg · Madžarska · Republika Makedonija · Malta · Moldavija · Monako · Nemčija · Nizozemska³ · Norveška³ · Poljska · Portugalska · Romunija · Rusija¹ · San Marino · Srbija · Slovaška · Slovenija · Španija · Švedska · Švica · Turčija¹ · Ukrajina · Vatikan · Združeno kraljestvo³

¹ Pomemben del države leži v Aziji. ² Država v celoti leži v Aziji, vendar pa je z Evropo povezana družbenopolitično. ³ Ima odvisnosti ali podobna ozemlja zunaj Evrope.

Države sveta

p • p • u

Države članice Evropske unije in kandidatke za vstop

Avstrija • Belgija • Bolgarija • Ciper • Češka • Danska • Estonija • Finska • Francija • Nemčija • Grčija • Madžarska • Irska • Italija • Latvija • Litva • Luksemburg • Malta • Nizozemska • Poljska • Portugalska • Romunija • Slovaška • Slovenija • Španija • Švedska • Združeno kraljestvo

Države kandidatke: Hrvaška • Makedonija¹ • Turčija

Potencialne države kandidatke: Albanija • Bosna in Hercegovina • Črna Gora • Srbija

¹ Evropska unija jo imenuje Bivša jugoslovanska republika Makedonija.

p • p • u

Organizacija severnoatlantskega sporazuma (NATO)

Belgija · Bolgarija · Češka · Danska · Estonija · Francija · Grčija · Islandija · Italija · Latvija · Litva · Luksemburg · Kanada · Madžarska · Nemčija · Nizozemska · Norveška · Poljska · Portugalska · Romunija · Slovaška · Slovenija · Španija · Turčija · ZDA · Združeno kraljestvo