Dihanje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa. Temelji na procesu difuzije - prehajanja plinov iz območja z nižjo v območje z višjo koncentracijo skozi polprepustno membrano. Vsi aerobni organizmi morajo dihati, da preživijo. Enostavnejši organizmi, npr. enoceličarji dihajo skozi telesno površino, pri mnogih pa so se tekom evolucije razvili dihanju namenjeni organi, ki pripomorejo k učinkovitejši izmenjavi plinov.
[uredi] Dihanje pri človeku
- Za podrobne podatke o tej temi glej Pljučno dihanje.
Človeško telo oddaja ogljikov dioksid in sprejema kisik skozi pljuča. Namen dihanja je izmenjava plinov med zrakom in krvjo v pljučih. Pri dihanju (respiracija) razlikujemo dve fazi. Vdih (inspirij) je vsesavanje zraka v pljuča, sledi izdih (ekspirij), to je iztiskanje zraka iz pljuč. V vdihanem zraku je največ dušika in skoraj 21 % kisika ter 0,04% ogljikovega dioksida, v izdihanem zraku pa je približno 16 % kisika in 4 % ogljikovega dioksida. Izdihani zrak je tudi bolj topel in vlažen.
