Zrak
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zrak je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje.
Vsebina |
[uredi] Splošno
Zrak je sestavljen iz 78,084 % dušika (N2), 20,947 % kisika (O2), 0,934 % argona (Ar) in 0,033 % ogljikovega dioksida (CO2).
Poleg tega so v zraku nahajajo še zelo majhne količine: neona (Ne), helija (He), kriptona (Kr), žveplovega dioksida (SO2), metana (CH4), hidroksida (H2), natrijevega oksida (Na2O), ksenona (Xe), ozona (O3), natrijevega dioksida (NaO2), joda (I2), ogljikovega oksida (CO) in amonijaka (NH3) ter vodnih hlapov (H2O).
Zrak lahko vsebuje 0 do 7 % vodne pare in manj kot 1 % ogljikovega dioksida. Sestava zraka se z višino spreminja.
Kisik v zraku potrebujejo živa bitja za dihanje. Pri izdihovanju se zrak razlikuje od vdihanega zraka, saj kisik porabi organizem.
[uredi] Zračni tlak
Zračni tlak se z naraščanjem višine približno eksponentno zmanjšuje, njegovo odvisnost približno opisuje barometrska enačba. Zato imajo zrakoplovi kabine pod umetnim tlakom. Zračni pritisk znotraj zrakoplovnih prostorov je večji od zunanjega zaradi udobja potnikov in posadke, čeprav je nekoliko nižji kot na površju. Z upadanjem celotnega zračnega pritiska vseh sestavnih plinov kot tudi kisika se zmanjša delni tlak. Gorski plezalci morajo pri plezanju v visokih gorah nositi zaloge kisika, da ohranjajo stalen delni tlak v krvi.
Stisnjen zrak velikokrat uporabljajo pri vodnem potapljanju kot dihalni plin in pri napihovanju plovnih priprav.
[uredi] Zrak v mitologiji
Zrak je eden od štirih grških klasičnih elementov. V kitajski taoistični misli in sistemu petih elementov zraku nekako odgovarja ogenj (火).
Zrak je povezan z veliko predstavami, kot je na primer barva meča v tarotu.