Dražgoška bitka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Dražgoška bitka je ena večjih bitk med drugo svetovno vojno v Sloveniji. Potekala je med 9. in 11. januarjem 1942 v vasi Dražgoše. Prvi napadalni nemški oddelki so se začeli razvrščati že 8.1. zvečer.

Partizani Cankarjevega bataljona so se branili pred nemškimi policisti. Po hudih bojih so se partizani umaknili, imeli so 9 žrtev, 5 mitraljezcev in 4 njihove pomočnike. Nemci so okoli poldneva tretjega dne bojev s pritiskom in premočjo zlomili odpor partizanov na ključni točki obrambe (zaselek Jelenšče), in jo zasedli. Takoj so zbrali in postrelili 17 domačinov vpričo njihovih sorodnikov, popoldne oziroma zvečer naslednjega dne še 18 v zaselku "Na pečeh"; samih moških različnih starosti, od otrok do starcev. Med mrtvimi domačini pa so bile tudi ženske. 80 vaščanov so Nemci poslali v koncentracijska taborišča, nekaj v pregnastvo, ostali pa so se naselili pri sorodnikih. Vas so nemški vojaki izropali, požgali in na koncu popolnoma porušili. Po vojni je bila obnovljena.

Vaščani so se pred bojem sami odločili partizane prijaviti Nemcem da bi se izognili nemškim povračilnim ukrepom, kar so tudi storili s predhodno privolitvijo bataljonskega poveljstva.Partizane so tudi prosili naj vas zapustijo. Partizansko poveljstvo je ocenilo, da je kraj zelo primeren za obrambo, in da bi bitka po drugi strani utegnila imeti velik politični potencial. Nekateri menijo, da so bile zaradi bitke ustavljene nadalnje deportacije iz gorenjske, preložena pa je bila tudi njena priključitev k rajhu.

Dva voda Cankarjevega bataljona (okoli 40 mož) sta se po bitki zatekla na Mošenjsko planino v drvarsko kočo, kjer so jih po izdajstvu napadli Nemci (50 smučarjev). Boj je trajal 13 ur, nakar so se partizani prebili iz obroča po snežnem rovu, ki so ga izkopali od koče do gozda. V hudem mrazu in visokem snegu je bilo mrtvih 12 in ranjenih 5 partizanov. Nekaj ranjencev je spričo težkih ran, bolečin in pomanjkanja medicinskih pripomočkov prosilo za milostni strel; soborci so jih tako rešili nadaljnih muk. Dva tragična primera: enemu borcu je v Dražgošah padel brat, in v tej bitki oče, drugi primer pa je bil še hujši: ranjenec je prosil lastnega brata, naj ga ustreli, da bo preživel vsaj on; brat je to na koncu storil.

Dražgoška bitka je bila prva velika bitka med drugo svetovno vojno, ko so se partizani odkrito bojevali proti okupatorju. Zaradi premoči napadalcev, pomanjkanja vojaške opreme, izčrpanosti in brez lastne artilerijske podpore so se partizani na koncu morali umakniti. Ta bitka je razkrila, da so prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja (npr. artilerije in avtomatskega orožja), da bi lahko zaustavili sovražnikove pritiske. Šele po kapitulaciji Italije, ko so si materialno opomogli, so si upali spet odkrito spopasti s sovražnikom.