Druga svetovna vojna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Druga svetovna vojna je bil najbolj obsežen in najdražji oborožen spopad v zgodovini sveta, ki je vključeval večino svetovnih držav. Odvijal se je hkrati po celem svetu in je približno 60 milijonov ljudi stal življenja ^[1]. Boj se je odvijal večinoma med Francijo, Združenim Kraljestvom, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Združenim državam Amerike proti Nemčiji, Italiji in Japonski, oziroma med zavezniki in silami osi.

Vsebina

1 Uvod
2 Vojaško dogajanje
3 Politično dogajanje
4 Vojaška tehnologija druge svetovne vojne
5 Posledice
6 Žrtve in škoda
7 Opombe
8 Zunanje povezave
9 Glej tudi

[uredi] Uvod

Glavni članek: Kronologija druge svetovne vojne.

Vojna se je začela 1. septembra 1939, ko so nemške čete vdrle na Poljsko, končala pa 2. septembra 1945, ko se je vdala Japonska. V Evropi se je uradno končala že 8. maja s predajo Nemčije, toda v Sloveniji in na Avstrijskem Koroškem pa so boji trajali še do 15. maja.

[uredi] Vojaško dogajanje

Celotna vojaško dogajanje med drugo svetovno vojno lahko razdelimo na naslednje dele:

Istočasno so potekale še zimska vojna, nadaljevalna vojna, laponska vojna, kitajsko-japonska vojna,...

[uredi] Politično dogajanje

[uredi] Vojaška tehnologija druge svetovne vojne

[uredi] Posledice

S koncem druge svetovne vojne je svet vstopil v t.i. atomsko dobo.

Najpomembnejši politični posledici druge svetovne vojne sta bili:

razdelitev Evrope na dva dela (začetek hladne vojne) in
ustanovitev Organizacije združenih narodov 24. oktobra 1945.

[uredi] Žrtve in škoda

Med vojno je bilo približno 60 milijonov žrtev, med njimi 20-30 milijonov civilistov, 35 milijonov ranjenih in 3 milijone pogrešanih. Po številu izstopata Poljska, z okoli 6 milijonov žrtev, torej z 20 % izgubo prebivalstva in Sovjetska zveza z okoli 20 milijoni žrtev ali izgubo okoli 13 % njenega prebivalstva. Francija je imela okoli 358.000 žrtev ali 0,85 % prebivalstva. V Jugoslaviji je bilo med vojno ubitih okoli 1.100.000 ljudi oziroma 5,8 % populacije. ^[2] Med deli Jugoslavije je bilo največ žrtev v Bosni in Hercegovini in sicer 328.000 žrtev (več kot 10 % prebivalstva), sledi Črna gora 37.000 žrtev (skoraj 8 %), Hrvaška 295.000 žrtev (več kot 7 %), Slovenija približno 89.000 žrtev (okoli 6 %), Vojvodina 73.000 žrtev (več kot 5 %), Srbija 303.000 žrtev (več kot 4 %), Kosovo 24.000 žrtev (skoraj 2 %) in Makedonija 24.000 žrtev (skoraj 2 %).^[3] V Sloveniji je bilo med vojno ubitih po doslej znanih podatkih 70.922 ljudi, po vojni pa 13.989. Od vseh žrtev je bilo 53.680 vojaških oziroma 63 %, kar 37 % vseh žrtev je bilo med civilisti. Za primerjavo velja omeniti, da je bilo v Sloveniji v času prve svetovne vojne 10 % vseh žrtev med civilisti. ^[4]

vojni stroški so bili ocenjeni na približno 1500 milijard ameriških dolarjev (ZDA - 320 milijard USD; Velika Britanija - 300 milijard USD; Nemčija - 275 milijard USD; ZSSR - 190 milijard USD; Italija - 94 milijard USD; Japonska - 56 milijard USD)
prednost v razvoju so izkoristile predvsem ZDA, ki so leto dni po koncu vojne dosegle kar šest desetin celotne svetovne proizvodnje

[uredi] Opombe

^ Martin Gilbert, Second World War, Phoenix Press, London 2000, str. 745-746.
^ Vladimir Žerjavić, Gubici stanovništva Jugoslavije u drugom svjetskom ratu, Zagreb, 1989.
^ Bojan Godeša, Boris Mlakar, Mojca Šorn, Tadeja Tominšek Rihtar, "Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji", v Prispevki za novejšo zgodovino (2002), str. 121-130.
^ Bojan Godeša, Boris Mlakar, Mojca Šorn, Tadeja Tominšek Rihtar, "Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji", v Prispevki za novejšo zgodovino (2002), str. 125-130.