Dverna vena
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dverna vena (tudi dovodnica, portalna vena; latinsko Vena portæ) je dovodnica v telesu, ki odvaja kri od prebavil in s prebavili povezanih žlez. Nastane z združitvijo:
- vranične (splenične) vene in
- zgornje drobovne (mezenterične) vene.
Preden vstopi v jetra skozi jetrno lino, se razcepi v desno in levo vejo.
Kri, ki priteče iz prebavil v jetra po portalni veni, se v jetrih prečisti in odteka skozi jetrne vene v spodnjo votlo veno. Spodnja mezenterična vena ni neposredno povezana s portalno veno, marveč se izteka v vranično veno.
Dverna dovodnica zbira kri iz:
- vranične vene,
- zgornje in spodnje drobovne vene,
- desne gastrične vene,
- leve gastrične vene.
[uredi] Fiziologija
Skorajda vsa kri gre iz prebavil v poseben venski obtok, imenovan portalni krvni obtok. V portalnem krvnem obtoku se tako nahajajo vsa hranila in toksini, ki so se absorbirali iz prebavne cevi. Preden gre ta kri v sistemski krvni obtok, mora poteči filtracija skozi jetra, da se toksične snovi razstrupijo.
[uredi] Vloga pri boleznih
Pri jetrnih boleznih, zlasti pri cirozi, se lahko pojavi povišan krvni tlak v dverni veni (portalna hipertenzija). Posledica so lahko različne komplikacije: trebušna vodenica, ezofagealne varice, bakterijski peritonitis ...
