Fran Miklošič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Franc Miklošič (nemško Franz Ritter von Miklosich), slovenski filolog, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrija (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstrija.

Velja za najpomembnejšega slavista 19. stoletja.

[uredi] Življenjepis

Po končani osnovni šoli v domačem Ljutomeru in gimnaziji, ki jo je obiskoval v Varaždinu in Mariboru, je leta 1838 doktoriral iz filozofije na graško univerzo. Tam je nekaj časa predaval in študiral pravo, iz katerega je leta 1840 doktoriral še na dunajski univerzi.

Pravo je opustil in se posvetil študiju slovanskih jezikov, ter se leta 1844 zaposlil v dunajski dvorni knjižnici, ter istega leta objavil kritično recenzijo Boppove Primerjalne gramatike, čemur je sledila vrsta izjemno poglobljenih del, ki so v takratni slovanski filologiji napravila pravo revolucijo.

Po Kopitarjevi smrti je postal tudi cenzor za slovanske, romunske in grške knjige; med drugim je leta 1846 cenzuriral tretjo in četrto kitico Prešernove Zdravljice.

V času pomladi narodov je postal predsednik dunajskega društva Slovenija in sooblikoval program Zedinjene Slovenije, ki so ga dunajski Slovenci 20. aprila 1848 javno naslovili na svoje rojake, ter narodni poslanec v zgornjem domu avstrijskega državnega zbora.

Leta 1849 je na dunajski univerzi ustanovil katedro za slavistiko; germanistika je bila ustanovljena šele naslednje leto. Postal je profesor in tri študijska leta tudi dekan tamkajšnje filozofske fakultete, v letu 1854-55 celo rektor celotne dunajske univerze. Za svoje zasluge je leta 1864 prejel dedni viteški naziv (Ritter von). Bil je član Dunajske akademije in dopisni član francoske Académie des Inscriptions et Belles-Lettres.

Njegova številna dela se ne ukvarjajo le s slovanskimi jeziki, pač pa tudi z romunščino, albanščino, grščino in jezikom Romov. Pisal je tudi slovenska berila za gimnazijce.

Upokojil se je leta 1886, pet let pred svojo smrtjo.

[uredi] Dela

Miklošičev opus obsega okoli 180 znanstvenih publikacij, med njimi:

• Lexicon linguae slovenicae veteris dialecti (slovnica starega dialekta slovanskega jezika), 1850,
• Lexicon Palaeoslovenico-graeco-latinum (staroslovansko-grško-latinski slovar), 1862–65
• Vergleichende Grammatik der slawischen Sprachen (primerjalna gramatika slovanskih jezikov), 4 knjige, 1852–75
• Vergleichende Formenlehre der slavischen Sprachen (primerjalna morfologija slovanskih jezikov), 582 strani, 1856, predvsem iz 3. knjige Vergleichende Grammatik; za to delo je dobil Volneyjevo nagrado
• Monumenta Serbica Spectantia Historiam Serbiae, Bosniae, Ragusii (srbski spomeniki, zgodovinski izsledki o Srbiji, Bosni in Dubrovniku), 1858
• Etymologisches Wörterbuch der slawischen Sprachen (etimološki slovar slovanskih jezikov), 1886
• Über die Mundarten und Wanderungen der Zigeuner Europas (o narečjih in selitvah evropskih Romov), 12 knjig, 1872–80.

[uredi] Glej tudi

• seznam slovenskih filozofov
• seznam slovenskih pravnikov
• seznam slovenskih jezikoslovcev
• seznam slovenskih filologov