Godala
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Godala so glasbeni instrumenti, s katerimi ustvarjamo zvok tako, da nanje godemo z lokom, ki napete strune spravlja v nihanje oziroma v vibracijo. Ker strune ustvarjajo zvok, spadajo godala v skupino kordofonih glasbenih instrumentov. Poleg igranja z lokom lahko na njih tudi brenkamo (izvajalska tehnika pizzicato), v skladbah 20. stoletja po njih tudi tolčemo z roko.
Skupino godal v tujih jezikih večkrat dvoumno tolmačijo, ker je ne imenujejo po načinu izvajanja (npr. angleško: strings, kar obsega vse strunske instrumente), neglede na to pa za isti izraz v orkesterski glasbi velja, da v to skupino ne prištevajo brenkal, klavirja, itd.
Na godala lahko igramo tudi s prsti; temu se reče pizzicato. Zvok proizvaja nihanje strune.
Vsebina |
[uredi] Vrste godal
[uredi] Predniki današnjih godalnih instrumentov
- nožna viola (viola da gamba) - predhodnica violončela in posledično, kontrabasa
- viola bastarda
- ljubezenska viola (viola d'amore ali english violet)
- violetta piccola
- violone
- ročna viola (viola da braccio) - predhodnica violine
- sopranska viola (diskantna viola)
- mala viola
- viola da spalla
[uredi] Ljudska godala
- gusle
- fidel
...
[uredi] Posebne vrste godal
- violinofon (Stroh-ova violina)
[uredi] Sestavni deli godal
[uredi] Resonančni trup (zunanji deli)
- pokrov - izbočena tanka smrekova deska z dvema odprtinama v obliki črke f (zvočnica je na kitari, godala imajo f-odprtini)
- zvočnica (tudi f-zareza) - odprtina, ki omogoča prenos nihanja zraka iz trupa; odprtina, skozi katero postavimo dušo v godalni instrument
- obod (tudi stranice) - tanke javorjeve deščice, ki so na stičnih mestih podložene s krclji
- dno - na nasprotni strani kot pokrov; sestavljeno iz ene ali dveh javorjevih desk. Najtanjše je na robovih in najdebelejše na sredini.
- žile, vložki - so intarzijske večslojne plasti temno-svetlo-temnega lesa, ki potekajo ob robu pokrova in dna
- gumb - nanj je z debelo struno ali plastično vezjo pritrjen strunik
- strunik - držalo za strune, ki od tod potekajo preko kobilice, ubiralke in zgornjega sedla do vijakov, kjer so navite na vijake
- noga - kovinska ali plastična palica, ki služi kot naslon med igro na violončelo (daljša) in na kontrabas (kratka)
- kobilica (tudi mostiček, italijansko ponticello) - je javorova deščica z majhnimi zarezami, ki kot dvonožen nastavek stoji na resonančnem pokrovu, čezenj pa so speljane strune. Kobilica, ki je hkrati sedlo, prenaša tresljaje strun na resonančni pokrov. (glej tudi sul ponticello)
- ubiralka - tudi vrat godalnih instrumentov, narejena iz ebenovine; nad u. potekajo strune, ki jih glasbenik pritiska na les - ebenovino u. (ubira prste) in s tem strune zvenijo v različnih tonskih višinah.
- podbradnik - naslon za brado izvajalca pri violini ali violi
[uredi] Notranje opore trupa
(sestavljene so iz mehkega , največkrat smrekovega lesa):
- krclji - iz deščic napravljene notranje opore, s katerimi so podloženi ogli trupa.
- zgornji krcelj - na mestu zgornjega stika levega in desnega oboda pod vratom instrumenta
- spodnji krcelj - na spodnjem koncu trupa, kjer je pri violončelu in kontrabasu noga, pri violini in violi pa gumb.
- vogalni krcelj - notranja podpora vogalov
- rebro, basovo rebro - znotraj na pokrov prilepljena tanka smrekova deščica, ki poteka pod levo nogo kobilice vzporedno z ubiralko
- duša - neprilepljena tenka okrogla paličica ob desni nogi kobilice, ki tonsko veže pokrov z dnom
[uredi] Glava (zgornji del trupa)
- polž - okrasni del glave, skrbnost njegove izdelave večinoma nakazuje na vrednost (pri starih in novih instrumentih)
- vijačnica - na vsaki strani ima konično izvrtane odprtine za vijake
- vijaki ali ključi - na katerih so navite strune; vedno so narejeni iz zelo trdega lesa, pri velikih kontrabasih pa so namesto lesenih vijakov posebni kovinski zobati mehanizmi, ki omogočajo lažje napenjanje strun; vijake uporabljamo za uglasitev strun (instrumenta)
[uredi] Godalni lok
Sestavni deli godalnega loka so:
- palica - umetno z gretjem rahlo upognjena, večinoma iz posebnega lesa, imenovanega pernambuk
- žima - dlaka konjskega repa, ki je na eni strani z zagozdo pritrjena v konico (špico), na drugi pa v žabico; napetost loka pa je regulirana z vijakom
- žabica - običajno ebenovinasta naprava za napenjanje loka, to je napenjanje žime; z napenjanjem žime spreminjamo tehnične lastnosti loka
[uredi] Dodatna oprema godal
- dušilec ali sordino, v obliki trinožnega ebenovinastega ali kovinskega nastavka, ki lahko oprime kobilico. Dušilec pri godalih ima enak namen kot dušilci pri drugih instrumentih; dosežemo tišje in bolj odmaknjene tone, ker oviramo prosto nihanje strun in s tem zmanjšujemo nihajno amplitudo.
- kolofonija - smola, s katero mažemo (natremo) drobne luskice na žimi, da je trenje med njo in strunami večje; strune na ta način spravimo v nihanje (petje)
[uredi] Najbolj znani izdelovalci godal
(Izdelovalci violin, viol, violončel, kontrabasov in godalnih lokov)
- Avstrija
- Jacob Stainer
- David Tecchler
- Leopold Widhalm
- Francija
- Gustave Bernadel
- Charles Collin-Mezin mlajši
- Charles Jean Baptiste Collin-Mezin
- Nicolas Lupot
- Etienne Vatelot
- Jean Baptiste Vuillaume z družino
- Italija
- Družina Amati
- Bergonzi
- Desiderio Quercetani
- Nicolò Gagliano
- Matteo Goffriller
- Giovanni Battista Guadagnini
- Družina Guarneri
- Stefano Scarampella
- Antonio Stradivari
- Domenico Montagnana
- Carlo Giuseppe Testore
- Madžarska
- Otto Erdesz
- Nemčija
- Družina Klotz
- Karl Hermann (Andreas Morelli)
- Slovenija
- Družina Demšar
- Švica
- Johannes Finkel (godalni loki)
- ZDA
- Scott Cao
- Brian Skarstad
