Grad Hošperk
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Grad Hošperk, nemško Haasberg (Hazberch), tudi dvorec, stoji v bližini Planine pri Rakeku, na uravnanem platoju nad sotesko reke Unice.
[uredi] Zgodovina
Prvotni grad, je bil prvič omenjen kot grad Unec (castrum Moevntz)leta 1295. Grad so upravljali številni kastelani in fevdniki Goriških grofov, med njimi vitezi Albenski iz rodbine Neuhausov. Leta 1435 so Hošperk pridobili Celjski grofje, po njihovem izumrtju 1456 pa je prešel na Habsburžane, ki so ga do leta 1587 oddajali kot deželnoknežji fevd. Med kastelani so bili Wagni in znameniti Rauberji. Leta 1511 ga je poškodoval potres. Leta 1563 na grad prvič pridejo Windisch-Graetzi, ko se je Sebastijan pl. Windisch-Graetz poročil s Katerino pl. Rauber, leta 1577 pa je bil zastavljen Juriju Hofferju.
Po letu 1614 so na bližnji lokaciji Eggenbergi zgradili baročni dvorec Hošperk, ki je danes v ruševinah, prekrit z rastlinjem in obraščen z drevjem. Ruševine stojijo na Planini nasprotni strani kraškega Planinskega polja. Dolgo časa je veljal za eno najbolj reprezentativnih grajskih stavb na Slovenskem, s čudovitim parkom, katerega ostanki so vidni še dandanes. Leta 1810 je Hošperk podedoval Mihael Coronini pl. Cronberg. Leta 1846 pa pride drugič v roke rodbine Windisch-Graetz, ko ga kupi knez Weriand Windisch-Graetz. Ta rodbina je bila njegov zadnji lastnik. Dvorec so v 2. svetovni vojni 27. marca leta 1944 požgali partizani, in takrat je bila popolnoma uničena tudi družinska grobnica Windisch-Graetzov.
[uredi] Viri
- Tanja Žigon, Grad Haasberg in knezi Windischgraetz. Logatec, 1992.
- Stopar, Ivan, Dr.: "Gradovi na Slovenskem", Cankarjeva založba, 1987, ISBN 86-361-0280-4
[uredi] Glej tudi
- seznam gradov na Slovenskem
- Windisch-Graetz
- grad Predjama
- grad Bogenšperk
- grad Trebnik
- grad Podsreda
