Gravitacijska fizika
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.
Metrične teorije gravitacije (na primer splošna teorija relativnosti) upoštevajo načelo ekvivalentnosti: vsa telesa v vakuumu padajo enako, ne glede na sestavo in notranjo zgradbo; vztrajnostne in težnostne mase v osnovi ne moremo ločiti med sabo. Ukrivljenost prostora-časa je znana.
Afine teorije gravitacije ne upoštevajo načela ekvivalentnosti in opredeljujejo gravitacijo s torzijo prostora-časa. Dva popolnoma različna pristopa dasta v celoti enake napovedi z eno vrsto izjem - afine teorije napovedujejo vsaj tri vrste kršitev načela ekvivalentnosti na podlagi načina preskusne mase s spinom[1], s polariziranim elektronskim spinom[2] ali z atomsko rešetko proti geometrijski parnosti[3]. Prvi dve sta eksperimentalno premajhni za opazovanje.
Večkratno preskušanje kršitve načela ekvivalentnosti ima zaradi tega velik pomen. Do sedaj še niso zaznali kršitve znotraj eksperimentalnih napak. Preskuse s preskusno maso proti parnosti še niso izvedli. Pravilni preskus geometrije prostora-časa bi znal biti preskus s preskusno maso.
[uredi] Preskusi načela ekvivalentnosti[4]
| Leto | Raziskovalec | Natančnost* | Postopek |
|---|---|---|---|
| 590? | Filopon[5] | »majhna« | Prosti pad |
| 1590? | Galilei[6] | 2 · 10-2 | Nihalo, prosti pad |
| 1686 | Newton[7] | 10-3 | Nihalo |
| 1832 | Bessel[8] | 2 · 10-5 | Nihalo |
| 1910 | Southerns[9] | 5 · 10-6 | Nihalo |
| 1918 | Zeeman[10] | 3 · 10-8 | Torzijska tehtnica |
| 1922 | Eötvös[11][12][13] | 5 · 10-9 | Torzijska tehtnica |
| 1923 | Potter[14] | 3 · 10-6 | Nihalo |
| 1935 | Renner[15] | 2 · 10-9 | Torzijska tehtnica |
| 1964 | Dicke, Roll, Krotkov[16] | 3 · 10-11 | Torzijska tehtnica |
| 1972 | Braginski, Panov[17][18] | 10-12 | Torzijska tehtnica |
| 1976 | Shapiro, idr.[19] | 10-12 | Odboj laserja na Luni |
| 1981 | Keiser, Faller[20] | 4 · 10-11 | Tekočinski vir |
| 1987 | Niebauer, idr.[21] | 10-10 | Prosti pad |
| 1989 | Heckel, idr.[22] | 10-11 | Torzijska tehtnica |
| 1990 | Adelberger, idr.[23] | 10-12 | Torzijska tehtnica |
| 1999 | Baeßler, idr.[24][25] | 5·10-13 | Torzijska tehtnica |
| 2005? | MiniSTEP[26] | 10-17 | Zemljina tirnica |
* »Natančnost« je merljiva razlika/srednja vrednost težnostnih vektorjev primerjalnih preskusnih mas.
[uredi] Viri
- ^ Phys. Rev. D 66 022002 (2002)
- ^ Phys. Rev. D 42 977 (1990) http://arXiv.org/abs/gr-qc/0102020
- ^ http://www.mazepath.com/uncleal/qz.pdf
- ^ Ciufolini & Wheeler Gravitacija in vztrajnost (Gravitation and Inertia) (Princeton University Press: Princeton, 1995) pp. 117-119 http://einstein.stanford.edu/STEP/information/data/gravityhist2.html
- ^ Janez Filopon, Dodatki o prostoru in praznini (Corollaries on Place and Void) (prevod David Furley, Ithaca, NY: Cornell University Press, 1987)
- ^ Galileo Galilei, Discorsi e Dimostrazioni Matematiche Intorno a Due Nuove Scienze (Appresso gli Elsevirii, Leida: 1638) (Discourses and Mathematical Demonstrations Concerning Two New Sciences, Elsevier Press, Leiden: Nizozemska, 1638)
- ^ Jahrbuch der Radioaktivität Elect. 4 411 (1907)
- ^ Ann. Physik und Chemie (Poggendorff) 25 401 (1832)
- ^ Proc. Roy. Soc. Lond. 84 325 (1910)
- ^ Proc. K. Akad. Amsterdam 20(4) 542 (1918)
- ^ Math. Naturw. Ber. aus. Ungarn 8 65 (1889)
- ^ Ann. Physik (Leipzig) 68 11 (1922)
- ^ Phys. Rev. D 61(2) 022001 (1999)
- ^ Proc. Roy. Soc. Lond. 104 588 (1923)
- ^ és Természettudományi Értesitö 53 569 (1935)
- ^ Ann. Phys. (NY) 26 442 (1964)
- ^ Zh. Eksp. Teor. Fiz. 61 873 (1971)
- ^ Sov. Phys. JETP 34(3) 463 (1972)
- ^ Phys. Rev. Lett. 36 555 (1976)
- ^ Bull. Am. Phys. Soc. 24 579 (1979)
- ^ Phys. Rev. Lett. 59 609 (1987)
- ^ Phys. Rev. Lett. 62 609 (1989)
- ^ Phys. Rev. D 42 3267 (1990)
- ^ Class. Quantum. Grav. 18(13) 2393 (2001)
- ^ Phys.Rev. Lett 83(18) 3585 (1999)
- ^ http://einstein.stanford.edu/STEP/
