Hidroplan
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hidroplan (angleško seaplane) je letalo, narejeno za vzletanje in pristajanje na vodi.
Vsebina |
[uredi] Tipi
Poznamo dva tipa hidroplanov: vodno letalo (angleško float plane) in pa letečo ladjo (angleško flying boat).
- Vodno letalo ima dva tanka plovca (kesona), montirana pod trupom letala. Navadno ima vodno letalo dva plovca pod trupom. V drugi svetovni vojni pa je imela večina letal en plovec pod glavnim trupom in dva mala plovca pod krili. Navadno je v kontakt z vodo prišel samo plovec pod glavnim trupom, trup pa je ostal nad vodo. Nekatera manjša »zemeljska« letala se da preurediti in postanejo vodna letala.
- Pri leteči ladji je trup letala potopljen v vodo, kar od daleč zgleda kot velika ladja s krili. Večina letečih ladij ima za večjo stabilnost pod krili nameščene plovce.
Nekateri ljudje menijo, da naj bi izraz hidroplan uporabljali samo za letala, ki imajo namesto koles nameščene plovce. Leteče ladje pa naj bi bile kategorija zase. Da temu ni tako nam pove naslednji odstavek.
Amfibijsko letalo lahko vzleta in pristaja tako na vodi kot na kopnem, medtem ko pravi hidroplani lahko vzletijo in pristanejo samo na vodi. Poznamo amfibijske leteče ladje in pa amfibijska vodna letala, prav tako tudi nekaj hibridnih izvedb (hidroplan z pomičnimi plovci). Večina modernih letal, ki so narejeni kot hidroplani so amfibijski ali pa so tradicionalne oblike.
[uredi] Namen in uporaba
Večina modernih civilnih letal je izdelanih v varianti vodnega letala. Večinoma gre pri teh izvedbah za prevoz lažjega tovora po jezerih in drugih oddaljenih predelih z vodo. Leteče ladje pa največkrat uporabljamo za gašenje požarov.
Hidroplani lahko vzletijo in pristanejo na vodi samo kadar je voda čisto mirna ali pa le malo valov in tako kot druga letala imajo težave v ekstremnih vremenskih pogojih. Pri takšnih vremenskih pogojih imajo leteče ladje, zaradi svoje velikosti in večje stabilnosti, prednost.
Največji uporabniki hidroplanov so reševalne organizacije in pa obalne straže, ker lahko ista letala uporabljajo za odkrivanje in reševanje preživelih. Hidroplani so veliko bolj primerni za takšno delo kot helikopterji in v nasprotju z helikopterji lahko pristanejo na vodi, če jim zmanjka goriva.
Hidroplane veliko uporabljajo v oddaljenih predelih kot je Aljaska (ima največ vodnih letal na prebivalca v Ameriki) in pa kanadski zakotni predeli z velikimi jezeri primernimi za vzletanje in pristajanje..
[uredi] Zgodovina
Začetki razvoja so se začeli v Hammondsportu v New Yorku pri Glennu Curtissu, ki je prehitel Alexandera Graham Bella in ostale izdelovalce letal pri Aerial Experiment Association.
Med prvo in drugo svetovno vojno je večina mornaric uporabljala hidroplane za izvidniške naloge in protipodmorniške boje. Večina vojaških ladij je imela dva katapulta z hidroplani za odkrivanje tarč preko obzorja in zračne boje z izvidniškimi letali.
Enega največjih hidroplanov na svetu je naredil inženir Howard Hughes. Tik pa drugi svetovni vojni je nastalo letalo H-4 Hercules (vzdevek »leteče skladišče za les« ali bolje poznano kot »Spruce Goose«). Letalo je vzletelo samo enkrat leta 1947. Letalo je bilo prvotno odobreno s strani ameriške vlade za uporabo v drugi svetovni vojni, vendar ni bilo končano pred koncem vojne.
Danes se hidroplani ne uporabljajo več v vojne namene. Eno zadnjih letal, ki je bilo v vojaški uporabi, je bil hidroplan HMS Engadine.
