Izvirni greh
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izvírni gréh je izraz, ki ga kristjani v prvi vrsti uporabljajo za dejanje Adama in Eve, ki sta se (po navedbah Prve Mojzesove knjige) v rajskem vrtu uprla Božjemu ukazu. Ta greh se imenje tudi greh prastaršev.
[uredi] V Rimskokatoliški Cerkvi
V Rimskokatoliški Cerkvi se je pod vplivom svetega Avguština razvilo verovanje, da se izvirni greh Adama in Eve prenaša s staršev na potomce do današnjih dni. Tako rimokatoliki verujejo, da je vsak otrok ob spočetju oziroma ob rojstvu že avtomatično grešnik - omadeževan z izvirnim grehom. Ta greh izbriše šele zakrament krsta. V tem vidi Rimskokatoliška Cerkev tudi enega od razlogov za krst majhnih otrok: če otrok umre nekrščen, zaradi svoje grešnosti namreč ne more doseči zveličanja - njegova duša (po verovanju rimokatolikov) ne more priti v nebesa. V preteklosti so v katoliških deželah otroke zelo pogosto krstili takoj po rojstvu, da bi jih tako zaščitili pred večno pogubo. Po prepričanju številnih katoliških teologov tudi otroci, ki so umrli pred rojstvom (spontani ali medicinski splav) ne morejo doseči zveličanja. Sveti Avguštin je trdil, da so otroci, ki umrejo nekrščeni, obsojeni na pekel, poznejši katoliški teologi pa so jih raje uvrščali v limb (predpekel).
Rimokatoliki nadalje verjamejo, da obstaja samo ena oseba, ki je bila ob spočetju obvarovana izvirnega greha - to je Devica Marija. Dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju je razglasil papež Pij IX. (Opomba: Jezus ne šteje za brezmadežno spočetega, ker itak ni bil spočet po normalni biološki poti.)
[uredi] V pravoslavnih Cerkvah
Pravoslavni kristjani ne verujejo, da se je izvirni greh Adama in Eve prenašal na njune potomce do današnjih dni. Verujejo pa, da se na potomce prenaša nagnjenost k grehu in posledice greha prastaršev, zlasti dovzetnost za bolezni in umrljivost. Po pravoslavnem verovanju se otroci rodijo nedolžni (brez greha) in zato ni treba hiteti s krstom. V številnih pravoslavnih Cerkvah velja navada, da otroke krstijo šele po dopolnjenih 40 dneh starosti. Krst v tem primeru šteje za obred vključitve otroka v skupnost kristjanov in ne za obred očiščenja od grehov.
Zaradi takega razumevanja je pravoslavnim kristjanom dogma o Marijinem brezmadežnem spočetju seveda popolnoma tuja in je nikakor ne priznavajo. Kljub temu pa tudi številni pravoslavni kristjani pojmujejo Marijo za čisto ali brezmadežno, a ta izraz pomeni samo, da Marija ni nikoli v življenju grešila. (V nekaterih pravoslavnih Cerkvah je razširjeno tudi mnenje, da je Bog Marijo očistil vseh predhodnih grehov takrat, ko je poslal k njej angela Gabrijela, pozneje pa Marija tudi ni več grešila.)
[uredi] V protestantizmu
Protestantski pogled na izvirni greh je v bistvu podoben kot pogled pravoslavnih kristjanov, vendar pa različne protestantske skupine nimajo poenotenega nauka o tem vprašanju. Številne protestantske Cerkve imajo tudi vprašanje Marijne brezmadežnosti za nesmiselno.
Številne protestantske Cerkve učijo, da je imela Marija po Jezusovem rojstvu normalne spolne odnose z Jožefom in da je rodila še več otrok (glej: Jezusov življenjepis), a v tem ne vidijo nič grešnega.
