Janez Jalen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Janez Jalen, slovenski pisatelj in duhovnik, * 26. maj 1891, Rodine, † 12. april 1966, Ljubno na Gorenjskem.

Janez Jalen

Vsebina

1 Življenjepis
2 Delo
3 Glej tudi
4 Zunanje povezave

[uredi] Življenjepis

Janez Jalen se je rodil v kmečki družini. Njegov oče je bil razgledan mož in je v sinu že zelo zgodaj budil zanimanje za lepote narave. Po končani gimnaziji v Kranju je končal bogoslovje v Ljubljani. Prva leta je služboval v Srednji vasi v Bohinju. Lepote tamkajšnje narave je močno vzljubil, kar ga je spodbudilo k pisanju povesti in novel. Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran v avstrijsko vojsko. Kot vojaški kurat je služboval v Gradcu oz. bližnjem vojaškem taborišču Lebring. Po vojni je kot duhovnik služboval v več krajih po Sloveniji (Črnomelj, Stara Loka, Trnovo, Notranje Gorice, Ljubljana). Leta 1933 se je v Ljubljani predčasno upokojil, kjer je tudi preživel drugo svetovno vojno. Po njej se je ponovno aktiviral, bil sprva duhovnik v Grahovem, na koncu pa v Ljubnem, kjer je tudi umrl. Pokopan je na Rodinah.

[uredi] Delo

V začetnem obdobju pisateljevanja se je posvečal predvsem pisanju dram, ki prikazujejo kmečko življenje v obdobju prve svetovne vojne. Tako je leta 1923 nastal Dom, Srenja (1924) in Bratje (1931). Kasneje se je preusmeril k pisanju proze, ki pravtako opisuje pretežno kmečko življenje in je med realizmom in idiličnostjo. Njegova prva povest Ovčar Marko je sprva izhajala v listu Mladika, sama knjiga pa je izšla leto kasneje, 1929. Le-ta je bila leta 1958 ponatisnjena kot prvi del Vozarjev. Nameraval je napisati še tri, a ga je prehitela smrt. Njegovo najbolj znano delo je povest o življenju mostiščarjev na Ljubljanskem barju Bobri v treh delih (Sam, Rod, Vrh; 1942 - 43). Svojih pisateljskih načrtov pa ni izpolnil v celoti, prej mu je pero iz prstov iztrgala smrt. Tako sta poleg Vozarjev ostali nedokončani še dve povesti, Povest o zajčku Trmcu in Povest o Triglavu.