Kamnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kamnik
Zemljevid:	Kamnik
Nadmorska višina:	378 m
Število prebivalcev:	12197
Poštna št./pošta:	1240 Kamnik
Občina:	Kamnik
Pokrajina:	Gorenjska
Statistična regija:	Osrednjeslovenska regija
Vir: SURS, popis prebivalstva 2002.

Kamnik je mesto južno od Kamniško-Savinjskih Alp, in središče istoimenske občine Kamnik v Republiki Sloveniji

Staro mesto Kamnik je upravno, kulturno, turistično (plavalni bazen, lov, riboliv, planinski izleti, muzeji, galerije, izleti do razvalin Starega gradu, izleti k izviru Kamniške Bistrice, žičnica na Veliko planino) in industrijsko (kemična, kovinska, tekstilna, pohištvena in prehrambena industrija) središče pod južnimi obronki kamniških Alp. Mesto se je razvilo na robu kotline ob izhodu reke Kamniške Bistrice iz ozke doline. Tu je tudi stičišče cest med Ljubljansko kotlino preko prelaza Kozjak v Celjsko kotlino ali pa preko prelaza Črnivec v Zgornje Savinjsko dolino.

Vsebina 1 Zgodovina 2 Gospodarstvo 3 Rojeni v Kamniku 4 Znani kamničani 5 Partnerske občine 6 Glej tudi 7 Zunanje povezave

[uredi] Zgodovina

Kamnik je prvič omenjen leta1061, njegovi lastniki pa so bili Andeški grofje. v tistem času je bil kamnik center obširnih kranjskih ozemelj znane bavarske plemiške družine.Je eno najstarejših slovenskih mest, ki turiste privablja s skrbno obnovljenimi zgodovinski objekti in urejenimi hišami starega mestnega jedra. Znamenitosti mesta sta Mali grad in Stari grad, pomembno kulturno vrednost pa ima tudi knjižnica frančiškanskega samostana (okrog 10.000), ki jo je v zadnjih letih svojega življenja uredil prof. Jaro Dolar. V gradu Zaprice je muzej, pred njim pa je muzej na prostem. V mestu se stikata reki Nevljica in Kamniška Bistrica.

[uredi] Gospodarstvo

Terme Snovik

Terme Snovik se nahajajo v Tuhinjski dolini ob cesti med Kamnikom in Celjem. Nahaja se v eni od stranskih dolin v naročju Kamniško-Savinjskih Alp oddaljeno od Kamnika 9 km. Govorice o zdravilni vodi, ki naj bi se nahajala v Snoviku, so prebivalce okoliških vasi vznemirjale že od preloma prejšnjega stoletja naprej. Domačini so pogosto hodili k prosto iztekajoči se vodi pri Kovaču namakat noge in roke. Mnogi so jo odnašali domov za pitje, ker se je kmalu razširil glas, da blagodejno deluje na prebavo.

Z g o d o v i n a

Leta 1953 so se začele prve analize vode in tal ter raziskave za morebitno izkoriščanje termalne vode. Tako je bilo v obdobju štiridesetih let na območju vasi Vaseno in Snovik postavljenih 15 raziskovalnih vrtin za črpanje termalne vode. Kasneje sta bili narejeni še dve vrtini v vasi Potok. Iz njih je po 1 km dolgem cevovodu speljana voda do lokacije Term. Voda, ki pride na površje ima 30,6°C. Strokovnjaki, ki so opravili fizikalno-kemične analize termalne vode, so ugotovili, da gre za visoko kvalitetno pitno vodo. Odkrili so, da je zelo bogata z magnezijem in kalcijem. Leta 1994 je bil postavljen prvi poskusni bazen. Junija 2001 se je odprl zunanji termalni bazen s preko 500 m2 vodnih površin. Julija 2003 se je postavil nov zunanji bazen.

Izvir Kamniške Bistrice

Kamniška Bistrica je levi pritok Save, ki se vanjo izliva pod Beričevim pri Ljubljani. Izvira na južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp na višini 590 metrov in teče pretežno po apnenčastem ozemlju Bistriške ravnine. Dolga je 32,8 kilometra, njeno porečje pa obsega 535 km², povprečni pretok znaša 20,9 m³/sek.

Med naravnimi znamenitostmi izstopajo do 20 metrov globoka korita Malega in Velikega Predoslja, ki sta nastala zaradi hitrega vrezovanja reke v apnenec.

G o s p o d a r s k o i z k o r i š č a n j e

Na Kamniški Bistrici in njenih Mlinščicah je bila nekdaj močno razvita obrt (kovaška, žebljarska in usnjarska ter mnogi mlini in žage). Danes obratuje le še Kraljev mlin v Radomljah in pa tri manjše vodne elektrarne. Bistrica je v zgornjem toku še bogata z ribami, v spodnje toku pa je zaradi onesnaženosti osiromašena.

V e č j i p r i t o k i s o :

Črna v Stahovici in Nevljica v Kamniku z leve ter Pšata z desne strani. V Bistrico se na levi strani izliva še kanal radomeljske Mlinščice in na desni homška Mlinščica.

Arboretum Volčji potok

Arboretum pomeni zbirko dreves in grmov, ki je namenjena izobraževanju in raziskovanju. Arboretum v Volčjem Potoku je v osnovi botanični vrt za lesnate rastline, edini v Sloveniji. Nahaja se nekaj kilometrov južno od mesta Kamnik v Volčjem Potoku.

Posebnost Arboretuma je, da je bil že od začetka oblikovan kot park, ki je namenjen javnosti. Njegovi ustvarjalci so zbirke rastlin uporabili kot gradivo za raznolike parkovne prizore. Drevnino so izbirali po njeni okrasni vrednosti in uporabnosti na vrtu in v parku.

R a s t l i n e v p a r k u

V Volčjem Potoku uspeva približno 2.500 vrst in sort iglavcev in listavcev ter okoli 300 samoniklih zelnatih rastlin. Število različnih trajnic in enoletnic se iz leta v leto spreminja. Drevesa in grmi pripadajo tako osnovnim botaničnim vrstam iz Evrope, Severne Amerike in Azije kot kultivarjem, ki so bili vzgojeni v okrasne namene. Najbogatejše so zbirke vrst javorjev, lip, brez in bukev. Med javorji je posebno veliko kultivarjev pahljačastega javorja (Acer palmatum). Pozornost zaslužijo tudi luskasti iglavci, ki jih je največ okoli rozarija. Obiskovalci najbolj občudujejo sleče (rododendrone) in vrtnice. Strokovnjaki hvalijo še zbirko zimzelenih listavcev

[uredi] Rojeni v Kamniku

• Rudolf Maister, slovenski general in pesnik
• Ivan Vavpotič, slovenski slikar in avtor prvih jugoslovanskih znamk
• Jurij Japelj, slovenski pisatelj in preporoditelj
• Anton Medved, pesnik
• Radivoj Peterlin-Petruška,pesnik in popotnik
• Hubert Bergant, orglavec
• Fortunat Bergant, slovenski slikar
• Marija Vera, gledališka igralka
• Jurij Starovašnik, zdravnik
• Franc Pirc, misijonar
• Franc Albreht, književnik
• Samo Vremšak, skladatelj
• Miha Maleš, slikar

[uredi] Znani kamničani

• Tone Cerar, plavalec
• Josip Nikolaj Sadnikar, veterinar in zbiratelj umetnin
• Ciril Vremšak, zborovodja

[uredi] Partnerske občine

• Gendringen (Nizozemska)
• Andechs (Nemčija)
• Ennigerloh (Nemčija)
• Trofaiach (Avstrija)
• Kerns (Švica)

[uredi] Glej tudi

• Medobčinski muzej Kamnik
• Muzej na prostem Zaprice
• Galerija Miha Maleš
• Cerkvi sv. Primoža in sv. Petra nad Kamnikom

[uredi] Zunanje povezave

• Kamnik, uradna stran občine.
• Budnarjeva domačija - muzej, ki živi

Mesta v Sloveniji
Ajdovščina | Bled | Bovec | Brežice | Celje | Cerknica | Črnomelj | Domžale | Dravograd | Gornja Radgona | Grosuplje | Hrastnik | Idrija | Ilirska Bistrica | Izola | Jesenice | Kamnik | Kočevje | Koper | Kostanjevica na Krki | Kranj | Krško | Laško | Lendava | Litija | Ljubljana | Ljutomer | Logatec | Maribor | Medvode | Mengeš | Metlika | Mežica | Murska Sobota | Nova Gorica | Novo mesto | Ormož | Piran | Postojna | Prevalje | Ptuj | Radeče | Radovljica | Ravne na Koroškem | Ribnica | Rogaška Slatina | Ruše | Sevnica | Sežana | Slovenska Bistrica | Slovenj Gradec | Slovenske Konjice | Šempeter pri Gorici | Šentjur | Škofja Loka | Šoštanj | Tolmin | Trbovlje | Trebnje | Tržič | Velenje | Višnja Gora | Vrhnika | Zagorje ob Savi | Žalec | Železniki | Žiri
Seznam naselij v Sloveniji | Mesto

Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina; Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.