Višnja Gora

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Višnja Gora

Zemljevid:	Višnja Gora
Nadmorska višina:	249 m
Vrsta:	mesto
Trške pravice:	1444
Zgodovinska imena:	Weichelsburg
Mestne pravice:	1478
Število prebivalcev:	813
Poštna št./pošta:	1294 Višnja Gora
Krajevna skupnost:	KS Višnja Gora
Občina:	Ivančna Gorica
Pokrajina:	Dolenjska
Statistična regija:	Osrednjeslovenska regija
Vir: SURS, popis prebivalstva 2002.

Višnja Gora (nemško Weichelsburg) je srednjeveško mesto na Dolenjskem in sedež Krajevne skupnosti Višnja Gora.

[uredi] Lega

Naselje se nahaja v občini Ivančna Gorica ob avtocesti A2 med Ljubljano in Novim mestom. Staro mestno jedro leži na podolgovatem griču 384 mnm pod razvalinami Starega gradu, novejše naselje pa leži na nadmorski višini 308 mnm, 20 km jugovzhodno od Ljubljane v dolini Višnjice na robu Dolenjskega podolja.

[uredi] Zgodovina

Najdbe iz prehoda bronaste dobe v železno dobo dokazujejo, da so okolico Višnje Gore že zgodaj poseljevali Iliri in Kelti. Najdbe hranijo v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani.

Na področju današnjega mesta Višnje Gore je bilo v rimski dobi vojaško naselje Magnisna. Ko so pred nekaj desetletji v Višnji Gori gradili vodovod so odkrili tudi rimske lončene vodovodne cevi.

Prvotno naselbino Stari trg, pisni viri omenjajo že leta 1269. Naselbina se je ohranila vse do danes in leži nižje pod gričem.

Višnja Gora je tedaj že imela svoj pečat in nekaj trške samostojnosti. Cesar Friderik III. je Višnjo Goro leta 1444 razglasil za trg. Trg so zaradi vse hujših turških vpadov morali premakniti na višji grič. Zgradili so obzidje in obrambne stolpe, kar je bil tudi pogoj za pridobitev mestnih pravic-

9. julija 1478 je Friderik III. tedanjemu trgu podelil mestne pravice, zaradi strateško pomembne vloge pri obrambi pred turškimi vpadi. Od srednjeveškege naselbine je delno ostalo ohranjeno mestno obzidje in stolp ter razvaline Starega gradu gospodov Višnjegorskih iz 11. stoletja (520 mnm).

Leta 1496 so višnjani ustanovili mestno šolo, ki je bila 9. v današnji Sloveniji. Višnja Gora je imela tudi svoje sodišče, ki se je nahajalo v dvorcu višnjegorskih grofov. Sodišče so, kasneje premestili v Grosuplje.

Pred drugo svetovno vojno je bil kraj sodni okraj, po njej občina, danes pa je le krajevna skupnost.

[uredi] Gradovi

V Višnji Gori je stalo veliko gradov in dvorcev. Najstarejši med njimi je Grad Turn (danes tudi Stari grad), ki je bil opuščen kmalu po koncu turških vpadov. Grofje Višnjegorski so grad nadomestili z Auerspergovim dvorcem, v katerem je bilo kasneje sodišče in sedež okraja, danes pa je v njem Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora. V Višnji Gori je prebival tudi znameniti baron Peter Anton Codelli, ki je imel tudi tu svoj dvorec in botanični park. Dvorec so med 2. svetovno vojno požgali, ostanke pa porabili za gradnjo naselja. V bližini Višnje Gore leži Grad Podsmreka, ki je ohranjen, vendar v slabem stanju. V njem je bil v 20. stoletju oddelek Slovenskega etnografskega muzeja s stalno zbirko o lončarstvu.

[uredi] Legenda o polžu

Simbol Višnje Gore je polž, priklenjen na zlato verigo. Po legendi je bil v bitki pri Sisku ranjen sin žene Beneškega doža. Viteza je na potovanju našla hči višnjegorskega grofa - Sofija Višnjegorska, ki se je odločila da bo skrbela viteza skrbela. Vsi so bili prepričani, da bo vitez umrl, vendar je po dolgem okrevanju preživel. Višnjegorski grof je poslal po kraljico Beneške republike, ki je že dolgo mislila, da je njen sin mrtev. V zahvalo je višnjegorskim grofom podarila pozlačeno polžjo hišičo v premeru okrog 10-15 centimetrov z diamanti. Polžjo hišico so višnjegorski grofje podarili mestu. Nekaj časa so jo hranili v mestni hiši, kasneje pa se je izgubila.

[uredi] Društvena dejavnost

V Višnji Gori je dejavnih več društev:

Turistično društvo Višnja Gora soorganizira Jurčičev pohod in prireja nekaj kulturnih prireditev,
Prostovoljno gasilsko društvo Višnja Gora,
Društvo prijateljev konj Višnja Gora,
Društvo upokojencev Višnja Gora.

[uredi] Zanimivosti

V Višnji Gori je Josip Jurčič (rojen v bližnji vasi Muljava) obiskoval šolo. Jurčič je napisal literarno delo Kozlovska sodba v Višnji Gori, ki je znana tudi v širšem slovenskem prostoru.
Skozi Višnjo Goro vsako leto 3. marca v pisateljev spomin priredijo 15 km dolga Jurčičevo pot do Muljave.
Na Mestnem trgu stoji cerkev sv. Ane pri kateri v juliju priredijo Anin sejem.
Na Mestnem trgu stoji Valvasorjev vodnjak, postavljen leta 1872, v zahvalo Valvasoru, ker je pisal o Višnji Gori.
V kraju je prebival Janez Cigler, višnjegorski župnik in pisatelj (1792-1869), avtor prve slovenske povesti.
Gričevnati predel južno od kraja se imenuje Polževo po simbolu Višnje Gore.
Današnji videz naselja še zmeraj spominja na nekdanje malo srednjeveško mesto, od katerega je deloma ostalo ohranjeno obzidje s stolpom.