Kežmarok
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kežmarok (madžarsko Késmárk, nemško Käsmark ali Kesmark) je mesto s pribl. 17.000 prebivalci v severovzhodnem delu Slovaške, okoli 15 km severovzhodno od Poprada, ob reki, ki se ravno tako imenuje Poprad. V zgodovini je bil za Levočo drugo najpomembnejše mesto v regiji, danes je sedež lesne in tekstilne industrije.
Vsebina |
[uredi] Izvor imena
Po pridobitvi mestnih pravic leta 1269 je v mestu deloval trg s sirom (nemško »Käsemarkt«), po katerem so prevzeli nemško ime mesta. Domneva, da bi ime izhajalo iz nemške besede »Kaisersmarkt« je tako najverjetneje napačna. Iz nemškega imena sta izpeljani tudi slovaško in madžarsko ime.
[uredi] Zgodovina
V 13. stoletju so spiški Sasi združili slovaško ribiško vas, madžarsko obmejno postojanko in nemško naselbino v enotno mesto, ki je prvič omenjeno leta 1251 kot Villa (Saxonum apud Ecclesiam) Sancte Elisabeth, leta 1269 je dobilo mestne pravice, leta 1380 pa status svobodnega kraljevega mesta. Od leta 1440 je tu bil sedež grofa spiških Sasov, zato so leta 1461 začeli graditi grad. Leta 1530 ga je osvojil Johann Zápolya, pozneje Poljaki, leta 1655 pa je ponovno postalo svobodno kraljevo mesto. Leta 1918 se je za kratek čas razglasilo za neodvisno republiko, ki je bila takoj zatem priključena Češkoslovaški. Vse do leta 1944 je v mestu prebivala močna nemška manjšina, ki je pustila opazen pečat.
[uredi] Znamenitosti
- poznogotski grad iz 15. stoletja
- gotska cerkev sv. Križa (zgrajena 1444 - 1498) z lesenimi oltarji, ki so jih verjetno izrezljali učenci mojstra Pavla iz Levoče
- klasicistična mestna hiša, prvotno zgrajena leta 1461, predelana 1799
- nekdanji evangeličanski licej iz leta 1776
- artikularna lesena cerkev iz leta 1717 s tlorisom v obliki grškega križa, zgrajena, ne da bi uporabili en sam žebelj
- nova evangeličanska cerkev iz leta 1898 v neobizantinskem slogu
- baročna cerkev sv. Pavla iz leta 1747
