Krajinski park Lahinja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Krajinski park Lahinja obsega področje prvih 7 kilometrov toka reke Lahinje. Kraško območje izvira se nahaja med belokranjskima naseljema Črnomelj in Vinica, jugozahodno od kraja Dragatuš. Tu so se zbrale rastlinske, živalske, geološke, narodopisne in zgodovinske značilnosti na razmeroma majhni površini dobre 3 km v daljino in 1,5 km v širino.

Vsebina 1 Naravne in kulturne vrednote v parku 2 Rastlinstvo 3 Živalstvo 4 Glej tudi 5 Viri

[uredi] Naravne in kulturne vrednote v parku

V parku je več naravnih zanimivosti: jama Zjot (Djud) z izviri vode in požiralniki, vodna jama »Pečina«, močvirje »Lugi«, itd. Območje je znano tudi kot habitat želv. Med kulturne zanimivosti šteje na rečnem polotoku postavljena cerkev vseh svetnikov, gomilno grobišče - arheološko najdišče »Gradinje«, Klepčeva žaga in mlin.

[uredi] Rastlinstvo

Na mokrotnih travnikih in logih raste več redkih in ogroženih raslinskih vrst: močvirska kukavica (Orchis palustris), navadna rezika (Cladium mariscus), močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe), ilirski meček Gladiolus illyricus, bolšji šaš (Carex pulicaris), navadni kačji jezik (Ophioglossum vulgatum). Na suhih rastiščih pa najdemo francoski šipek (Rosa gallica) in več vrst rodu mačja ušesa Ophrys.

[uredi] Živalstvo

Lahinja je življenjski prostor vidre (Lutra lutra) in vodomca (Alcedo athis), v soseščini pa je še najti ptičje vrste: vrbji kovaček (Phylloscopus collybita), slavec (Luscinia megarhynchos) in navadna kanja (Buteo buteo). V času selitev je območje ob Lahinji tudi postaja mnogih vodnih ptičev.

[uredi] Glej tudi

• seznam zavarovanih parkov v Sloveniji

[uredi] Viri

• Lep dan kliče (150 izletov po Sloveniji), Željko Kozinc, ISBN 961618380
• Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Lahinja), Ljubljana, 1991