Bela krajina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Béla krájina (tudi Béla krajína) je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji. Bela krajina je pretežno kraška pokrajina med Gorjanci, Kočevskim rogom in Kolpo. Včasih jo štejemo k Dolenjski. Na jugu jo proti Hrvaški omejuje mejna reka Kolpa, poleg nje pa tečejo še Lahinja, Dobličica in Krupa. Večji kraji in občine so Črnomelj, Metlika in Semič.
Z ostalo Slovenijo je povezana z železniško progo Novo mesto - Semič - Črnomelj - Metlika - Karlovac, ki preči Gorjance s predorom, ter s cestnimi povezavami s prelazoma Vahta (615 m) in Brezovica (588 m).
Pokrajina je značilno kraška, prepoznavna po steljnikih in brezah. Bela krajino označujemo kot kraški ravnik.
Med drugo svetovno vojno je bila večji del časa svobodno partizansko ozemlje. Pri kraju Otok je bilo tudi letališče, od koder so zavezniki v južno Italijo vozili ranjence in dovažali pomoč.
Bela krajina je tudi naslov simfonične pesnitve slovenskega skladatelja Marjana Kozine, v katero so vkomponirani belokranjski ljudski napevi.
Za Belo krajino je značilna tudi bela narodna noša iz platna oz. lana, ki pa nekoliko odstopa od tradicionalne slovenske noše, saj je skoraj cela bela. Zelo znan belokranjski lik, ki preganja zimo - Zeleni Jurij, tudi nosi to narodno nošo, le da ima čez še 'obleko' iz brezovih vej.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- http://www2.arnes.si/~ssnmcrnom5/bela/indexs.htm
- http://www.present.net/index.html
- http://www.matkurja.com/projects/wine/regions/posavje/bela-krajina.html
- Jurjevanje - najstarejši folklorni festival v Sloveniji
- Osrednja belokranjska vodna žila - Lahinja
- Krupa v Beli krajini - obrnimo se k izviru!
Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
