Leopold I. Habsburški
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Leopold I. Habsburški (* 9. junij 1640 Dunaj; † 5. maj 1705 Dunaj), rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657).
Leopold I. Habsburški, je bil drugi sin Ferdinanda III. in španske infantinje Marije Ane Habsburške.
Po nepričakovani smrti brata Ferdinanda IV. (1654) je postal cesar v letu 1658. Prizadeval si je vzpostaviti položaj absolutističnega vladarja in tako stopal v spore z ogrskim in hrvaškim plemstvom, kar je povzročilo proticesarko zaroto (1664-70), ki sta v zadnji fazi vodila hrvaška plemiča Peter Zrinjski in Franjo Krsto Frankopan. Izkazal se je v vojnah in obrambi pred Turki, ter je izpod njih osvojil velike predele Ogrske, nakar je 1687 ogrski državni zbor priznal Habsburžanom dedno pravico do krone.
[uredi] Družinsko življenje
Poročen je bil trikrat. Prvič z Margareto Terezijo Habsburško (svojo sestrično po materi), drugič s Klavdijo Felicitas Habsburško. V teh dveh zakonih s sorodnicama ni dobil moških potomcev.
V zakonu s tretjo ženo Eleonoro-Magdaleno Pfalško-Neuburško je dobil 11 otrok, od tega sta dva postala rimsko-nemška cesarja:
ter:
- Kristina (1679-1679)
- Marija Elisabeta (1680-1741)
- Leopold Jožef (1682-1684)
- Marija Ana (1683-1754)
- Marija Teresia (1684-1696)
- Marija Antonija (1686-1692)
- Marija Jožefa (1687-1703)
- Marija Magdalena (1689-1743)
- Marija Margareta (1690-1691)
| predhodnik: | rimsko-nemški cesar 1658-1705 |
naslednik: |
| Ferdinand III. | Jožef I. |
