Marijščina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Marijščina (марий йылме) | ||
---|---|---|
Države: | Ruska federacija | |
Govorni predeli: | Ruska federacija: avtonomna republika Mari-El, avtonomne republike Baškirija, Tatarstan, Udmurtija; oblasti Gorki, Kirov, Sverdlovsk, Perm, Orenburg | |
Število govorcev: | 527.000 | |
Uvrstitev: | Ni med prvih 100. | |
Rodoslovna razvrstitev: | uralski ugrofinski |
|
Uradni položaj | ||
Uradni jezik: | Ruska federacija, avtonomna republika Mari-El | |
Usklajuje: | ||
Jezikovne kode | ||
ISO 639-1 | ||
ISO 639-2 | chm | |
SIL | MAL, MRJ | |
Glej tudi: jezik – seznam jezikov | ||
Marijščina ali marijski jezik (staro ime čeremiški jezik) je ugrofinski jezik v Rusiji. Je uradni jezik v avtonomni republiki Mari-El v okviru Ruske federacije. Pisava je prilagojena cirilica.
V Ruski federaciji živi okoli 643.000 Marijcev, od katerih jih 81,9% (527.000) govori marijščino kot materni jezik. Približno 55% Marijcev živi v avtonomni republiki Mari-El ob srednji Volgi, kjer predstavljajo 43,3% prebivalstva (47% je Rusov). Marijci poleg tega živijo še v avtonomnih republikah Baškiriji, Tatarstanu, Udmurtiji ter v oblasteh Gorki, Kirov, Sverdlovsk, Perm in Orenburg.
Vsebina |
[uredi] Narečne skupine
Marijski jezik ima tri glavna narečja:
- dolnjemarijsko (olik-mari): na levi strani Volge
- gornjemarijsko (kurku-mari): v višavjih na obeh straneh Volge
- vzhodnomarijsko (üpö-mari): v republiki Baškiriji; govorijo ga potomci Marijcev, ki so se v 18. stoletju izselili v Baškirijo.
Danes ima marijski jezik dva knjižna standarda:
- dolnjemarijski (vključuje tudi vzhdonomarijski govor)
- gornjemarijski
[uredi] Vir
- Haarmann, Harald: Kleines Lexikon der Sprachen. München: Beck, 2002. ISBN 3-406-49423-4. Str. 266-268.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Information centre of the Finno-Ugric peoples
- Meadow Mari-English Vocabulary: Kratek marijsko-angleški slovar
- The Mari Language (v angleščini, marijščini in japonščini)
- MariUver (v marijščini, estonščini, angleščini in ruščini)