Metateza
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Beseda metateza (lat. metathesis) pomeni zamenjava zaporedja glasov, zato jo v slovenščini prevajamo z izrazom premet. V jezikoslovju se uporablja za oznako pojava, kjer v isti besedi dva glasova zamenjata mesto, a se pomen besede ne spremeni.
Do premeta pride v razvoju jezika po dveh postopkih: pri prehodu narečne besede v knjižni jezik (bečela – čebela), ali – nasprotno – pri prevzemu strokovnega izraza v pogovorni jezik (puška – pukša). Seveda se v prvem slučaju nova beseda ohrani, medtem ko v drugem ostane samo kot narečni, torej prehodni, izraz. Poudariti je treba, da je metateza v jezikoslovju popolnoma nenačrtovana naravna sprememba, torej čisti razvojni pojav, ki ga morejo strokovnjaki le zapisovati, ne pa omejevati ali celo povzročati.
Kadar s premetom dobimo besedo z drugim pomenom (pecivo - cepivo), ne gre več za jezikoslovni pojav, pač pa spada ta zamenjava, še vedno z imenom metateza, med trope (besedne figure), ki jih uporabljajo predvsem pesniki (Danes nam, bratje, nada je dana). Seveda ta zamenjava ne nastane po naključju ali zaradi razvoja jezika kot zgoraj rečeno, pač pa je iskana in namerna.
Zelo je razširjena raba takih metatez v ugankarstvu, kjer je po navadi opisan pomen prve in nato druge besede, ki se razlikujeta samo po premetu črk. V ugankarstvu take premete imenujemo anagram. Bodisi pri besednih figurah kot pri ugankah se je metateza razširila tako, da se vrši premet ne ene črke, temveč celega zloga. Zato mora obsegati dve ali več besed, včasih cel stavek, kar je seveda pravi užitek za bralca oz. reševalca ugank.
Ko pride do premeta, ker se človeku »zaplete jezik«, težko pride do metateze, ker po navadi dobimo besede brez pomena, na primer globati plačo namesto plačati globo. To ni metateza, ker s premetom nismo dobili pravih besed (globati ne pomeni nič).
Izraz metateza se uporablja tudi v kemiji. Pomeni reakcijo, pri kateri elementi preidejo iz ene spojine v drugo brez spremembe v valencah (NaNO3 + KCl = NaCl + KNO3).
