Miles Davis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Miles Davis
Spomenik Milesu Davisu v Kielce, Poljska
Podatki o glasbenikih
Rojstno ime:	Miles Dewey Davis III
Rojstvo:	25. maj 1926
Smrt:	28. september 1991
Slog	jazz, jazz fusion
Poklic:	vodja skupine, skladatelj
Instrument:	trobenta, krilni rog, orgle
Leta dejavnosti:	1944–1991
Spletna stran:	milesdavis.com

Miles Dewey Davis III., ameriški jazzovski skladatelj, trobentač, vodja več skupin, *26. maj 1926, † 28. september 1991.

Miles Davis je bil jazzovski glasbenik, ki je pomembno vplival na razvoj jazza v drugi polovici 20. stoletja. Kot trobentač, vodja različnih zasedb in skladatelj je bil v ospredju skoraj vsakega večjega razvoja glasbe od 2. sv. vojne do svoje smrti l. 1991. Bil je začetnik bebopa in je posnel nekaj prvih zgoščenk cool jazza. Delno je bil odgovoren za razvoj modalnega jazza in jazz fusiona, ki se je rodil iz njegovega sodelovanja z drugimi glasbeniki v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih. Pravzaprav je bil free jazz edini povojni stil, na katerega ni pomembno vplival Davis, pač pa so ga igrali nekateri njegovi sodelavci. Njegove plošče in koncerti z znanimi in vplivnimi zasedbami so bili polni energije in se jim še danes priznava visoka umetniška vrednost. Kot razširjevatelj in inovator je postal znan po svojem počasnem, melodičnem stilu igranja in po svoji jedrnati in včasih izzivalni osebnosti. Ker je bil dobro plačan in vedno v modi, je postal simbol potenciala jazzovske komerciale.

Davis je bil poznejši v nizu jazzovskih trobentačev, ki ga je začel Buddy Bolden, nadaljevali pa Joe »King« Oliver, Louis Armstrong, Roy Eldridge in Dizzy Gillespie. Velikokrat so ga kot inovatorja primerjali z Dukeom Ellingtonom: oba sta bila spretna s svojimi glasbili, toda nista bila tehnična virtuoza. Ellingtonova nadarjenost se je kazala v skladanju in vodenju velikega benda, medtem ko je Davis sestavljal manjše skupine talentiranih glasbenikov in jim tako puščal prosto pot pri njihovem razvoju. Veliko povojnih ikon jazza je vsaj kratek čas v svoji karieri igralo v eni Davisovih zasedb.

Davisa so po smrti dodali v Rock and Roll Hall of Fame, 13. marca 2006. Dodali so ga tudi v St. Louis walk of Fame in Big Band and Jazz Hall of Fame. Načrtuje se tudi snemanje biografskega filma o njem v glavni vlogi Dona Cheadla.

[uredi] Življenjepis

[uredi] Mladost (1926–1945

Miles Dewey Davis se je rodil v relativno bogati afro-ameriški družini v Altonu, Illinois. Njegov oče, Miles Henry Davis, je bil zobozdravnik in leta 1927 se je družina preselila v East St. Louis. Lastili so si tudi bogat ranč, kjer se je mali Davis učil jahati. Enemu od njegovih konj je bilo ime Angelo Minny.

Njegova mati, Cleota Henry Davis, je želela, da se Miles nauči igrati violina – mati je bila sposobna blues pianistka, vendar je to pred sinom skrivala, saj ji je zdelo, da črnska glasba ni dovolj gosposka. Miles se je začel učiti igranja pri devetih, ko mu je oče podaril novo trobento in poskrbel za učenje pri lokalnem trobentaču Elwoodu Buchananu, ki je bil zelo potrpežljiv. Miles je pozneje pojasnil, da je očetova izbira instrumenta jezila njegovo ženo, saj ta ni marala zvoka trobente (imela sta burno razmerje). Z glasbo se je začel resno ukvarjati šele pri trinajstih. V nasprotju z modo tistega časa, je Buchanan Milesa opominjal na pomembnost igranja brez vibrata, kar je Davis upošteval celo svojo kariero. Buchanan je Milesa vsakokrat, ko je ta začel uporabljati vibrato, udaril po prstih. Davis je nekoč opomnil na pomembnost njegovega prepoznavnega zvoka, rekoč:

»Cenim preprost neprisiljen zvok z ne preveč tremola ali basa. Zlato sredino. Če ne znam tega, ne znam igrati ničesar. (ang. I prefer a round sound with no attitude in it, like a round voice with not too much tremolo and not too much bass. Just right in the middle. If I can’t get that sound I can’t play anything.)«^[1]

Na Davisa je pomembno vplival tudi njegov prijatelj Clark Terry. Pri šestnajstih je bil Miles član njegove zveze in se je, ko ni bil v šoli, z igranjem ukvarjal tudi poklicno. Pri sedemnajstih je celo leto igral pri skupini »Blue Devils« Eddia Randla. Medtem ga je Sonny Stitt poskušal prepričati, da se pridruži skupini Tiny Bradshaw, toda Milesova mati je vztrajala, da mora prej končati srednjo šolo.

Leta 1944 je skupina Billya Eckstina obiskala St. Louis. Člana skupine sta bila tudi Dizzy Gillespie in Charlie Parker, Davis pa je zaradi bolezni Buddya Andersona za nekaj tednov zasedel mesto tretjega trobentača. Ko je bend zapustil mesto, sta trobentačeva starša vztrajala, da mora nadaljevati s študijem.

[uredi] Bebop in Birth of the Cool (1944–1955)

Leta 1944 se je Davis preselil v New York, domnevno zaradi izobrazbe na Juilliard School of Music, toda študij je zanemrail in rajši je poiskal Charlieja Parkerja. Svoje prve posnetke je posnel leta 1945 z bluesovskim pevcem Rubberleggom Williamsom in tenorskim saksofonistom Herbiem Fieldsom, jeseni pa je postal član Parkerjevega neuradnega kvinteta. Sodeloval je na mnogih njegovih začetnih bebopovskih posnetkih za založbi Savoy in Dial. Davisov stil igranja je bil že takrat prepoznaven, toda kot solistu mu je še manjkalo samozavesti in virtuoznost, znan pa je bil po igranju dušenih not in po občasnih »napakah«.

Do l. 1948 je bil v glavnem vajenec, tako na odru kot na snemanjih, ki so bila začetek njegovega glasbenega razcveta. Davis je pričel delati z nonetom, ki so ga sestavljala takrat nenavadna glasbila, kot sta francoski rog in tuba. Člana noneta sta bila še Gerry Mulligan in Lee Konitz. Po nekaj dobrih koncert v newyorškem Royal Roostu, je Miles začel sodelovati z založbo Capitol Records. Skupaj z nonetom so v letih 1949 in 1950 izdali nekaj singlov, med katerimi so bili tudi aranžmaji Gila Evansa, Gerry Mulligana in Johna Lewisa. S tem se je začelo partnerstvo z Evansom, ki se je nadaljevalo skozi naslednjih dvajset let. Singli so bili do leta 1957 na voljo le v omejenih serijah, takrat pa je bilo enajst od dvanajstih izdanih kot album Birth of the Cool (poznejše izdaje vsebujejo vseh dvanajst pesmi). Leta 1949 je prvič obiskal Evropo in maja je nastopal na pariškem jazzovskem festivalu.