Namibija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||
Nacionalno geslo: Unity, Liberty, Justice (angleško: »Enotnost, svoboda, pravica«) |
|||
![]() |
|||
Uradni jezik | angleÅ¡Äina | ||
Glavno mesto | Windhoek | ||
Predsednik | Hifikepunye Pohamba | ||
Predsednik vlade | Nahas Angula | ||
Površina - Skupno - % voda |
33. na svetu 825,418 km² zanemarljivo |
||
Prebivalstvo - Skupno (2002) - Gostota |
143. na svetu 1.820.916 2,2/km² |
||
Neodvisnost | 21. marec 1990 | ||
Valuta | namibijski dolar | ||
ÄŒasovni pas | UTC+1 | ||
Državna himna | Namibia, Land of the Brave | ||
Vrhnja internetna domena | .NA | ||
Nacionalna klicna koda | 264 |
Republika Namibija je obmorska država v jugozahodni Afriki, na obali Atlantskega oceana na katerega meji na zahodu. Na severu meji na Angolo in Zambijo, na vzhodu na Bocvano, ter na jugu na Južnoafriško republiko. Neodvisna je postala leta 1990, torej je ena od najmlajših držav na svetu.
[uredi] Zgodovina
Ozemlje Namibije je bilo poseljeno že pred 2000 leti, sprva z BuÅ¡mani, Damara in Nama ljudstvi, od 14. stoletja dalje pa tudi z Bantu ljudstvi. V 19. stoletju pride ozemlje pod nemÅ¡ko oblast kot Jugozahodna Afrika, z izjemo Walwis Baya, ki pripade Veliki Britaniji. Med I. svetovno vojno ozemlje okupira Južna Afrika, ki ga upravlja kot mandatni teritorij Lige narodov vse do II. svetovne vojne, ko si ga enostransko prikljuÄi.
Leta 1966 marksistiÄna organizacija SWAPO sproži vojno za neodvisnost ozemlja Namibije. Južna Afrika Å¡ele leta 1988 privoli v konÄanje njene okupacije na celotnem ozemlju v skladu z mirovnim naÄrtom Združenih narodov. Neodvisnost Namibije nastopi 21. marca 1990, medtem ko ji je Walwis Bay prepuÅ¡Äen leta 1994.
ZGODOVINA
NajstarejÅ¡i najdeni ostanki iz ozemlja Namibije segajo do 750 tisoÄ let od tega,ko je v teh krajih prebival Homo erectus.Nato so pred prib. 20 tisoc leti tam živeli Boskop in San, ki so bili (tako sklepajo) predniki bolj poznanih BuÅ¡manov(iz bushman, Älovek iz savane).San prebivajo Å¡e dandanes na robu polpuÅ¡Äave Kalahari kot manjÅ¡ina. Leta 3000 pr. Kr. So v Namibijo priÅ¡li tudi Hotentoti in Khoi-Khoi, prvi Bantu so se naselili v te kraje prib. 2400 let pr. Kr., v obdobju okoli l. 1600 pr. Kr.so priÅ¡li v dolino Zambesi tudi Herero, ki so s Äasom podjarmili in pridobili nadoblast nad vsemi ostalimi ljudstvi. V 19. stoletju pride ozemlje pod nemÅ¡ko oblast kot Jugozahodna Afrika, z izjemo Walwis Baya, ki pripade Veliki Britaniji.Å e dandanaÅ¡nji lahko izsledimo sledove nemÅ¡ke culture in navad. NEmci so vtistem obdobju izvedli genocid nad plemeni Nama in herero,tako da se je populacija zmanjÅ¡ala od 80.000 na 15.000. Med I. svetovno vojno ozemlje okupira Južna Afrika, ki ga upravlja kot mandatni teritorij Lige narodov vse do II. svetovne vojne, ko si ga enostransko prikljuÄi. Leta 1966 marksistiÄna organizacija SWAPO sproži vojno za neodvisnost ozemlja Namibije. Južna Afrika Å¡ele leta 1988 privoli v konÄanje njene okupacije na celotnem ozemlju v skladu z mirovnim naÄrtom Združenih narodov. Neodvisnost Namibije nastopi 21. marca 1990, medtem ko ji je Walwis Bay prepuÅ¡Äen leta 1994.
FLORA Država je razdeljena na 14 obmoÄij; od puÅ¡Äave do polpuÅ¡Äave, gozdnatih predelov in savan. Rastlina Welwitschia Mirabilis je ena izmed najstarejÅ¡ih na svetu in raste samo v puÅ¡Äavi Namib. V Namibiji lahko dobimo veÄ kot 120 vrst dreves, kot so npr. ‘’ camel thorn’’ v obliki dežnika, eroloba akacija, drevo ‘’ana’’, faitherbia albida, ki je zelo pomembna za prehrano divjih živali. Na severu države so znaÄilna drevesa kot Molane, Terminalia, Marula, Baobab, palme Makalani…V Namibiji lahko dobimo veÄ kot 200 endemijskih rastlin, najbolj zanimive izmed teh so: aloe asperlifolia, slonova noga, adenia peceuelii in ‘’halfmens’’. V glavnem ima namibijska flora tipiÄne znaÄilnosti suhih predelov. V obmoÄju Okavango imamo moÄvirnat predel, v obmoÄjih Caprivi in Kavango pa gozdove.
FAUNA Kljub temu,da jih je v zadnjih letih izumrlo veliko(kot npr. puÅ¡Äavski lev), imamo vseeno veliko razliÄnih živali. Najbolj redki so beli nosorogi,ki so v tem predelu Afrike izumrli že pred 20.stol., a so jih v zadnjih letih spet uspeli naseliti v narodnem parku Etosha, dobimo lahko tudi gorsko zebro,temno hijeno ter pingvine iz Capa. Tudi navaden savanski lev je zadnje Äase zelo ogrožen; v zadnjem dvajsetletju se je njihovo Å¡tevilo razpolovilo, dandanes pa jih v nacionalnem parku Etosha prebiva le 350. Pred kratkim so odkrili skupino Ärnih nosorogov,ki se je naselila v Damaralandu. Od plazilcev lahko tukaj dobimo Nilskega krokodila, Å¡tevilne kaÄe kot modras, Ärni in zeleni mamba, turkizni boomslang in Å¡e mnogo drugih,med katerimi lahko izsledimo tudi nekega pajka ,podobnega tarantoli,ki pleÅ¡e na vroÄem pesku,zato da si ne ožge osmih kosmatih tac,prav tako se obnaÅ¡a tudi zanimiv kuÅ¡Äar- Aprosaura achietae. V namibijskem obmoÄju lahko izsledimo tudi veÄ kot 500 raznobarvnih metuljev ter razne žuželke,od paliÄnjakov do Ärvov iz mopanskega drevesa. Med ptiÄi so najbolj razÅ¡irjeni kormorani, beli pelikani, aironi, ibis, papige…Ribe pa niso zelo razliÄne od naÅ¡ih in sicer glavne vrste so: inÄun, posebna vrsta velikih sardel ter,osliÄi.
PODNEBJE
Namibijsko podnebje je tipico za polpuÅ¡Äavska obmoÄja: topli dnevi in hladne noÄi. Napram naÅ¡im so njihovi letni Äasi nasprotni naÅ¡im; poletja,ki trajajo od oktobra do marca so zelo tople,veÄkrat seže temperatura tudi okoli 40ºC, med tem ko so zime,ki trajajo od aprila do septembra, imajo velike razlike v dnevni in noÄni tempraturi,ki lahko v 24h urah niha od 24 do 0 stopinj. Ob obali je znaÄilna megla od poznega popoldneva do polovice dopoldneva. Deževno obdobje je od januarja do aprila, vÄasih lahko dežuje tudi med oktobrom in decembrom.
DRŽAVNA VLADA
Namibija je neodvisna republika, glavno mesto je Windhoek, kjer se nahaja tudi sedež vlade in vsi ostali organi pomembni za upravo države. Država se deli na 13 dezel: Caprivi, Erongo, Hardap, Karas, Khomas, Kunene, Ohangwena, Okavango, Omaheke, Omusati, Oshana, Oshikoto, Otjozondjupa.
EKONOMIJA Ekonomija Namibije temelji na minerali industrji (diamanti in drugi minerali, med katerimi je zelo dragocen uran), ribolovu, živinoreji in turizmu. Namibija je peti najveÄji proizvajalec uranija na svetu in eden izmed glavnih proizvajalcev kvalitetnih diamantov za nakit, na katerih sloni celotna ekonomija. Namibija proizvaja tudi velike koliÄine svinca, srebra, cinka…Priblizno polovica prebivalstva se prezivlja z ne komercjalnim poljedelstvom. V zadnjih letih postaja turizem vedno bolj pomemben, saj je Namibija vedno olj priljubljen cilj mnogih potovanj. Zelo važen naravni vir so ptiÄji iztrebki, ki so zelo cenjeni kot naravno gnojilo.
VERA Vera je 80% krÅ¡Äanska, predvsem luteranska, a prisotnost Portugalcev v Angoli je pustilo sledove v srednje-severnem obmoÄju države,kjer dobimo katoliÄane. Ostali del prebivalstva verune Å¡e vedno v prvotna verstva kot so animizem in fetiÅ¡izem in jih castigo po starih navadah prednikov plemen.
JEZIKI VeÄina jezikov Namibijskih plemen lahko izvira iz bantu ( Ovambo, Herero, Caprivian) ali iz khoisan ( khoikhoi, damara ali druga nareÄja san). Za djalekte khoisan so znaÄilni zvoki z jezikom, ki so za Evropejce zelo težki zvoki za zgovarjat, zato se zelo težko uÄijo teh jezikov. Take zvoke se proizvaja tako, da se jezik postavi na razliÄne kraje ustne voltine, glede na zvok, ki bi ga radi naredili. Kljub temu, da je v Äasu osamosvojitve govorilo angleÅ¡Äino le 2% prebivlstva, so se tedaj odloÄili, da bo uradni jezik, ker so tako olajÅ¡ali stike z ostalimi državami. Kljub temu ima Å¡e dandanes veÄina prebivalstva kot urani jezik africanes.
PLEMENA
OVAMBO: sestavljajo najÅ¡tevilnejÅ¡o etniÄno supino in se delijo na 12 skupin, od katerih prebivajo 4 v Angoli,ostale pa v Namibiji. Prihajajo iz srednje-vzhodnega predela Afrike in so se naselili med reki Kunene in Okavango okoli druge polovice leta 1500. Po tradiciji je imelo vsako pleme svojega kralja, naslednjiÅ¡tvo pa je Å¡lo po materni strani. Kasneje so kristjani s svojim prihodom vse to vkinili. Zemlje so last plemen, ne da se jih ne prodati ne kupiti posameznikom. Dandanes ima v obmoÄih Ovamboland vska družina svoj ‘’kraal’’ oz. Kot neka majcena zagrajena vasica, z okroglimi hiÅ¡kami s streho iz slame, s posebnim skladiÅ¡Äem za žito in hmelj,iz katerega proizvajajo odliÄno pivo. Na redini vsakegas kraal je sveti ogenj druzine, ki gori dan in noÄ, neprenehoma.
KAVANGO:Delijo se ne 5 skupin: Mbukusku, Sambiyu, Kwangari, Mbunza, Geiriku. V zadnjih Äasih se je njihovo Å¡tevilo zveÄalo zaradi migracije i zAngole, ki jih je povzroÄila državljanska vojna. VeÄina Kavango-v živi na svero-zahodu, kjer gojijo živino, lovijo ribe in pridelujejo hmelj. Pri njih Å¡e vedno vlada matriarhat, vseeno pa so vladarji plemen moÅ¡ki.
HERERO:zajemajo razna plemena kot so npr.: Tjimba in Ndamuranda iz Kaokoland; Mahereo iz Okahandja in Zeraua iz Omaruru ter Mbandero iz Hereroland. Himba iz Kaokoland so podskupina Hererov. NaslednjiÅ¡tvo je deloma po materi,deloma po oÄetu; mati zapusti naslednjikom materialne dobrine vkljuÄno z živino, med tem ko po oÄetu dobijo navodila, obrede in vse ki se paÄ tiÄe vere in politike. Glavna karakteristika hererov so ženske obleke, ki izvirajo iz oblek, ki so jih prvi misjonarji v viktorjanskem obdobju prisilili obleÄi na pol golim Ärnim ženskam in so sestavljeni iz vec plasti raznobarvnih oblek in kapo v obliki stožca na glavi.
HIMBA:ženske Himba so ponzane po celem svetu za lepo telo in skoraj neprisotna oblaÄila, zapestnice in ogrlice. Ljudstvo Himba Å¡e dandanes odvraÄa ‘’moderno’’ življenje in zato raje živi na preprost, skromen in primitiven naÄin v hribovitih obmoÄjih. Telo si stalno barvajo z mažo narejeno iz masla, pepala in okre. Za to ljudstvo je živina sveta, zato se ahko ubije kravo samo med poroko ali pogrebom in Å¡e to na ritualni naÄin. MoÄ in sloj Himb odvisi od Å¡tevila živine. Živina je tudi rabljena kot plaÄilna enota. Vlada matriarhat, z izjemo od politike,kjer imajo pa oblast moÅ¡ki.
DAMARA:pripadajo isti jezikovni supini kot Nama, a te dve ljudstvi se nista nikoli preveÄ marali. Dolgo Äasa so prebivali v notranjosti Namibije, a so jih Herero in Nama podjarmili. Vlada jim je pred kratkim dodelila 4 milijone in pole hektarjev terena, ki je bil prej last evropejcev, a je teren Damaraland zelo reven, zato se je veÄina Damara preselila v mesta in del na evropejskih kmetijah.
CAPRIVIAN:živijo v Caprivi, ob bregovih rek Zambesi in Kwando, sestavlja jih 5 skupin: Lozi. Mafwe, Subia, Yei in Mbukushu. VeÄina od njih živi od poljedelstva, živinoreje in ribolova.
SAN: so najstarejÅ¡i prebivalci Namibije in živijo na severo-vzhodu države. Delijo se n atri supine: Naro iz Gobabis, Xukwe iz zahodnega Bushvelda, Kavanga in caprivi-ja, Kung iz vzhodnega Bushveilda. Od vedno moÅ¡ki z lovom priskrbijo meso in se hranijo samo z njim, ženske pa proskrbijo za razne sadove itd., skaterimi se same hranijo. NekoÄ so bile supine po najveÄ 25-35 oseb,danes pa jih je veliko manj,saj so,ker so paÄ nomadsko ljudstvo imeli veÄje težave kot druga plemena za si pridobit svoje pravice.
NAMA:poznani tudi kot Hotentoti ali Khoikhoi, imajo precej svelo polt, vitko postavo in majhne kosti. ZaÄetno so živeli na jugu,a so jih evropski kolonizatorji prisilili se premakniti do obmoÄja dnaÅ¡nje Windhoek. Zaradi nenehnih sporov z Herero jih je nemÅ¡ka vlada spravila v rezervate; od tedaj ni veÄ dosti sledu o njihovih starih navadah. VeÄinoma so se naselili v mesta, prevzeli evropski naÄin oblaÄenja in se spreobrnili h krÅ¡Äanstvu..
TOPNAAR: so v resici podskupina Nama in živijo veÄinoma v puÅ¡Äavi Namib in v obmoÄju Walvis Bay,kjer se je dosti od njih zaposlilo v tovarnah z ribimi konzervami.
BASTER:celo 35.000 je pol-krvnih,rojenih iz holndsko-Nama zakona. Kljub temu,da izhaja njihovo ime z nprijaznega vzdevka ‘’bastards’’,so oni zelo ponosni na dejstvo,da so meÅ¡anci. VeÄina jih živi v obmoÄju Reoboth. TSWANA:so sorodniki Tswan iz Botswane in Juzne Afrike, živijo veÄinoma na vzhodu države, v predelu Gobabis. Sestavjajo jih plemena Tlharo, Tlhaping in Bangologa, ukvarjajo se veÄinoma z poljedelstvom.
EVROPEJCI:z izvori veÄinoma Afrikaaner in nemÅ¡kimi. VeÄina jih živi v mestih.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Alžirija | Angola | Benin | Bocvana | Burkina Faso | Burundi | Kamerun | Cape Verde | CentralnoafriÅ¡ka republika | ÄŒad | Komori | Republika Kongo | SlonokoÅ¡Äena obala | DemokratiÄna republika Kongo | Džibuti | Egipt | Eritreja | Etiopija | Ekvatorialna Gvineja | Gabon | Gambija | Gana | Gvineja | Gvineja-Bissau | Kenija | Lesoto | Liberija | Libija | Madagaskar | Malavi | Mali | Mavretanija | Mauritius | Mozambik | Namibija | Niger | Nigerija | Ruanda | Sao Tome in Principe | Senegal | SejÅ¡eli | Sierra Leone | Somalija | Južna Afrika | Sudan | Svazi | Tanzanija | Togo | Tunizija | Uganda | Zahodna Sahara | Zambija | Zimbabve
Ta Älanek o geografiji je Å¡krbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.