Static Wikipedia February 2008 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu

Web Analytics
Cookie Policy Terms and Conditions Namibija - Wikipedija, prosta enciklopedija

Namibija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Republic of Namibia
Zastava Namibije Grb Namibije
Nacionalno geslo: Unity, Liberty, Justice
(angleÅ¡ko: Â»Enotnost, svoboda, pravica«)
Umestitev Namibije v Afriki
Uradni jezik angleščina
Glavno mesto Windhoek
Predsednik Hifikepunye Pohamba
Predsednik vlade Nahas Angula
Površina
 - Skupno
 - % voda
33. na svetu
825,418 km²
zanemarljivo
Prebivalstvo
 - Skupno (2002)
 - Gostota
143. na svetu
1.820.916
2,2/km²
Neodvisnost 21. marec 1990
Valuta namibijski dolar
ÄŒasovni pas UTC+1
Državna himna Namibia, Land of the Brave
Vrhnja internetna domena .NA
Nacionalna klicna koda 264

Republika Namibija je obmorska država v jugozahodni Afriki, na obali Atlantskega oceana na katerega meji na zahodu. Na severu meji na Angolo in Zambijo, na vzhodu na Bocvano, ter na jugu na Južnoafriško republiko. Neodvisna je postala leta 1990, torej je ena od najmlajših držav na svetu.

[uredi] Zgodovina

Ozemlje Namibije je bilo poseljeno že pred 2000 leti, sprva z Bušmani, Damara in Nama ljudstvi, od 14. stoletja dalje pa tudi z Bantu ljudstvi. V 19. stoletju pride ozemlje pod nemško oblast kot Jugozahodna Afrika, z izjemo Walwis Baya, ki pripade Veliki Britaniji. Med I. svetovno vojno ozemlje okupira Južna Afrika, ki ga upravlja kot mandatni teritorij Lige narodov vse do II. svetovne vojne, ko si ga enostransko priključi.

Leta 1966 marksistična organizacija SWAPO sproži vojno za neodvisnost ozemlja Namibije. Južna Afrika šele leta 1988 privoli v končanje njene okupacije na celotnem ozemlju v skladu z mirovnim načrtom Združenih narodov. Neodvisnost Namibije nastopi 21. marca 1990, medtem ko ji je Walwis Bay prepuščen leta 1994.

 ZGODOVINA                             

Najstarejši najdeni ostanki iz ozemlja Namibije segajo do 750 tisoč let od tega,ko je v teh krajih prebival Homo erectus.Nato so pred prib. 20 tisoc leti tam živeli Boskop in San, ki so bili (tako sklepajo) predniki bolj poznanih Bušmanov(iz bushman, človek iz savane).San prebivajo še dandanes na robu polpuščave Kalahari kot manjšina. Leta 3000 pr. Kr. So v Namibijo prišli tudi Hotentoti in Khoi-Khoi, prvi Bantu so se naselili v te kraje prib. 2400 let pr. Kr., v obdobju okoli l. 1600 pr. Kr.so prišli v dolino Zambesi tudi Herero, ki so s časom podjarmili in pridobili nadoblast nad vsemi ostalimi ljudstvi. V 19. stoletju pride ozemlje pod nemško oblast kot Jugozahodna Afrika, z izjemo Walwis Baya, ki pripade Veliki Britaniji.Še dandanašnji lahko izsledimo sledove nemške culture in navad. NEmci so vtistem obdobju izvedli genocid nad plemeni Nama in herero,tako da se je populacija zmanjšala od 80.000 na 15.000. Med I. svetovno vojno ozemlje okupira Južna Afrika, ki ga upravlja kot mandatni teritorij Lige narodov vse do II. svetovne vojne, ko si ga enostransko priključi. Leta 1966 marksistična organizacija SWAPO sproži vojno za neodvisnost ozemlja Namibije. Južna Afrika šele leta 1988 privoli v končanje njene okupacije na celotnem ozemlju v skladu z mirovnim načrtom Združenih narodov. Neodvisnost Namibije nastopi 21. marca 1990, medtem ko ji je Walwis Bay prepuščen leta 1994.

FLORA Država je razdeljena na 14 območij; od puščave do polpuščave, gozdnatih predelov in savan. Rastlina Welwitschia Mirabilis je ena izmed najstarejših na svetu in raste samo v puščavi Namib. V Namibiji lahko dobimo več kot 120 vrst dreves, kot so npr. ‘’ camel thorn’’ v obliki dežnika, eroloba akacija, drevo ‘’ana’’, faitherbia albida, ki je zelo pomembna za prehrano divjih živali. Na severu države so značilna drevesa kot Molane, Terminalia, Marula, Baobab, palme Makalani…V Namibiji lahko dobimo več kot 200 endemijskih rastlin, najbolj zanimive izmed teh so: aloe asperlifolia, slonova noga, adenia peceuelii in ‘’halfmens’’. V glavnem ima namibijska flora tipične značilnosti suhih predelov. V območju Okavango imamo močvirnat predel, v območjih Caprivi in Kavango pa gozdove.

FAUNA Kljub temu,da jih je v zadnjih letih izumrlo veliko(kot npr. puščavski lev), imamo vseeno veliko različnih živali. Najbolj redki so beli nosorogi,ki so v tem predelu Afrike izumrli že pred 20.stol., a so jih v zadnjih letih spet uspeli naseliti v narodnem parku Etosha, dobimo lahko tudi gorsko zebro,temno hijeno ter pingvine iz Capa. Tudi navaden savanski lev je zadnje čase zelo ogrožen; v zadnjem dvajsetletju se je njihovo število razpolovilo, dandanes pa jih v nacionalnem parku Etosha prebiva le 350. Pred kratkim so odkrili skupino črnih nosorogov,ki se je naselila v Damaralandu. Od plazilcev lahko tukaj dobimo Nilskega krokodila, številne kače kot modras, črni in zeleni mamba, turkizni boomslang in še mnogo drugih,med katerimi lahko izsledimo tudi nekega pajka ,podobnega tarantoli,ki pleše na vročem pesku,zato da si ne ožge osmih kosmatih tac,prav tako se obnaša tudi zanimiv kuščar- Aprosaura achietae. V namibijskem območju lahko izsledimo tudi več kot 500 raznobarvnih metuljev ter razne žuželke,od paličnjakov do črvov iz mopanskega drevesa. Med ptiči so najbolj razširjeni kormorani, beli pelikani, aironi, ibis, papige…Ribe pa niso zelo različne od naših in sicer glavne vrste so: inčun, posebna vrsta velikih sardel ter,osliči.

PODNEBJE

Namibijsko podnebje je tipico za polpuščavska območja: topli dnevi in hladne noči. Napram našim so njihovi letni časi nasprotni našim; poletja,ki trajajo od oktobra do marca so zelo tople,večkrat seže temperatura tudi okoli 40ºC, med tem ko so zime,ki trajajo od aprila do septembra, imajo velike razlike v dnevni in nočni tempraturi,ki lahko v 24h urah niha od 24 do 0 stopinj. Ob obali je značilna megla od poznega popoldneva do polovice dopoldneva. Deževno obdobje je od januarja do aprila, včasih lahko dežuje tudi med oktobrom in decembrom.

DRŽAVNA VLADA

Namibija je neodvisna republika, glavno mesto je Windhoek, kjer se nahaja tudi sedež vlade in vsi ostali organi pomembni za upravo države. Država se deli na 13 dezel: Caprivi, Erongo, Hardap, Karas, Khomas, Kunene, Ohangwena, Okavango, Omaheke, Omusati, Oshana, Oshikoto, Otjozondjupa.

EKONOMIJA Ekonomija Namibije temelji na minerali industrji (diamanti in drugi minerali, med katerimi je zelo dragocen uran), ribolovu, živinoreji in turizmu. Namibija je peti največji proizvajalec uranija na svetu in eden izmed glavnih proizvajalcev kvalitetnih diamantov za nakit, na katerih sloni celotna ekonomija. Namibija proizvaja tudi velike količine svinca, srebra, cinka…Priblizno polovica prebivalstva se prezivlja z ne komercjalnim poljedelstvom. V zadnjih letih postaja turizem vedno bolj pomemben, saj je Namibija vedno olj priljubljen cilj mnogih potovanj. Zelo važen naravni vir so ptičji iztrebki, ki so zelo cenjeni kot naravno gnojilo.

VERA Vera je 80% krščanska, predvsem luteranska, a prisotnost Portugalcev v Angoli je pustilo sledove v srednje-severnem območju države,kjer dobimo katoličane. Ostali del prebivalstva verune še vedno v prvotna verstva kot so animizem in fetišizem in jih castigo po starih navadah prednikov plemen.

JEZIKI Večina jezikov Namibijskih plemen lahko izvira iz bantu ( Ovambo, Herero, Caprivian) ali iz khoisan ( khoikhoi, damara ali druga narečja san). Za djalekte khoisan so značilni zvoki z jezikom, ki so za Evropejce zelo težki zvoki za zgovarjat, zato se zelo težko učijo teh jezikov. Take zvoke se proizvaja tako, da se jezik postavi na različne kraje ustne voltine, glede na zvok, ki bi ga radi naredili. Kljub temu, da je v času osamosvojitve govorilo angleščino le 2% prebivlstva, so se tedaj odločili, da bo uradni jezik, ker so tako olajšali stike z ostalimi državami. Kljub temu ima še dandanes večina prebivalstva kot urani jezik africanes.

PLEMENA

OVAMBO: sestavljajo najštevilnejšo etnično supino in se delijo na 12 skupin, od katerih prebivajo 4 v Angoli,ostale pa v Namibiji. Prihajajo iz srednje-vzhodnega predela Afrike in so se naselili med reki Kunene in Okavango okoli druge polovice leta 1500. Po tradiciji je imelo vsako pleme svojega kralja, naslednjištvo pa je šlo po materni strani. Kasneje so kristjani s svojim prihodom vse to vkinili. Zemlje so last plemen, ne da se jih ne prodati ne kupiti posameznikom. Dandanes ima v območih Ovamboland vska družina svoj ‘’kraal’’ oz. Kot neka majcena zagrajena vasica, z okroglimi hiškami s streho iz slame, s posebnim skladiščem za žito in hmelj,iz katerega proizvajajo odlično pivo. Na redini vsakegas kraal je sveti ogenj druzine, ki gori dan in noč, neprenehoma.

KAVANGO:Delijo se ne 5 skupin: Mbukusku, Sambiyu, Kwangari, Mbunza, Geiriku. V zadnjih časih se je njihovo število zvečalo zaradi migracije i zAngole, ki jih je povzročila državljanska vojna. Večina Kavango-v živi na svero-zahodu, kjer gojijo živino, lovijo ribe in pridelujejo hmelj. Pri njih še vedno vlada matriarhat, vseeno pa so vladarji plemen moški.

HERERO:zajemajo razna plemena kot so npr.: Tjimba in Ndamuranda iz Kaokoland; Mahereo iz Okahandja in Zeraua iz Omaruru ter Mbandero iz Hereroland. Himba iz Kaokoland so podskupina Hererov. Naslednjištvo je deloma po materi,deloma po očetu; mati zapusti naslednjikom materialne dobrine vključno z živino, med tem ko po očetu dobijo navodila, obrede in vse ki se pač tiče vere in politike. Glavna karakteristika hererov so ženske obleke, ki izvirajo iz oblek, ki so jih prvi misjonarji v viktorjanskem obdobju prisilili obleči na pol golim črnim ženskam in so sestavljeni iz vec plasti raznobarvnih oblek in kapo v obliki stožca na glavi.

HIMBA:ženske Himba so ponzane po celem svetu za lepo telo in skoraj neprisotna oblačila, zapestnice in ogrlice. Ljudstvo Himba še dandanes odvrača ‘’moderno’’ življenje in zato raje živi na preprost, skromen in primitiven način v hribovitih območjih. Telo si stalno barvajo z mažo narejeno iz masla, pepala in okre. Za to ljudstvo je živina sveta, zato se ahko ubije kravo samo med poroko ali pogrebom in še to na ritualni način. Moč in sloj Himb odvisi od števila živine. Živina je tudi rabljena kot plačilna enota. Vlada matriarhat, z izjemo od politike,kjer imajo pa oblast moški.

DAMARA:pripadajo isti jezikovni supini kot Nama, a te dve ljudstvi se nista nikoli preveč marali. Dolgo časa so prebivali v notranjosti Namibije, a so jih Herero in Nama podjarmili. Vlada jim je pred kratkim dodelila 4 milijone in pole hektarjev terena, ki je bil prej last evropejcev, a je teren Damaraland zelo reven, zato se je večina Damara preselila v mesta in del na evropejskih kmetijah.

CAPRIVIAN:živijo v Caprivi, ob bregovih rek Zambesi in Kwando, sestavlja jih 5 skupin: Lozi. Mafwe, Subia, Yei in Mbukushu. Večina od njih živi od poljedelstva, živinoreje in ribolova.

SAN: so najstarejši prebivalci Namibije in živijo na severo-vzhodu države. Delijo se n atri supine: Naro iz Gobabis, Xukwe iz zahodnega Bushvelda, Kavanga in caprivi-ja, Kung iz vzhodnega Bushveilda. Od vedno moški z lovom priskrbijo meso in se hranijo samo z njim, ženske pa proskrbijo za razne sadove itd., skaterimi se same hranijo. Nekoč so bile supine po največ 25-35 oseb,danes pa jih je veliko manj,saj so,ker so pač nomadsko ljudstvo imeli večje težave kot druga plemena za si pridobit svoje pravice.

NAMA:poznani tudi kot Hotentoti ali Khoikhoi, imajo precej svelo polt, vitko postavo in majhne kosti. Začetno so živeli na jugu,a so jih evropski kolonizatorji prisilili se premakniti do območja dnašnje Windhoek. Zaradi nenehnih sporov z Herero jih je nemška vlada spravila v rezervate; od tedaj ni več dosti sledu o njihovih starih navadah. Večinoma so se naselili v mesta, prevzeli evropski način oblačenja in se spreobrnili h krščanstvu..

TOPNAAR: so v resici podskupina Nama in živijo večinoma v puščavi Namib in v območju Walvis Bay,kjer se je dosti od njih zaposlilo v tovarnah z ribimi konzervami.

BASTER:celo 35.000 je pol-krvnih,rojenih iz holndsko-Nama zakona. Kljub temu,da izhaja njihovo ime z nprijaznega vzdevka ‘’bastards’’,so oni zelo ponosni na dejstvo,da so mešanci. Večina jih živi v območju Reoboth. TSWANA:so sorodniki Tswan iz Botswane in Juzne Afrike, živijo večinoma na vzhodu države, v predelu Gobabis. Sestavjajo jih plemena Tlharo, Tlhaping in Bangologa, ukvarjajo se večinoma z poljedelstvom.

EVROPEJCI:z izvori večinoma Afrikaaner in nemškimi. Večina jih živi v mestih.

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Namibija je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.


Geo Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
V drugih jezikih
Static Wikipedia 2008 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -

Static Wikipedia 2007 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -

Static Wikipedia 2006 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu