Noriško kraljestvo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Noriško kraljestvo (latinsko Regnum Noricum tudi Noricum Regnum) so ob koncu 2. stoletja pr. n. št. ustvarili Kelti na delu ozemlja današnje Avstrije in Slovenije.

Noriško kraljestvo je bilo zveza več keltskih plemen s prostora Vzhodnih Alp. Poleg Norikov, ki so mu dali ime, so bili v zvezo vključeni tudi Tavriski, Latobiki, Ambidravi, Ambilini, Helvetijci, Ambisonti in še nekatera druga plemena. Ni jasno, ali so v zvezi Noriki dominirali nad drugimi plemeni, ali je šlo za zvezo enakopravnih. Središče Noriškega kraljestva je bilo na področju današnje Koroške, glavno mesto Noreja je bilo morda na Štalenski gori (nem. Magdalensberg) nad Gosposvetskim poljem, čeprav obstaja tudi nekaj drugih verjetnih lokalizacij. Kraljestvo je obsegalo tudi del Posavinja z mestom Celeia (današnje Celje), kjer je bila med drugim ena izmed kovnic noriškega denarja.

Noriško kraljestvo je bilo gospodarsko pomembno predvsem zaradi železarstva, pa tudi zaradi pridobivanja zlata. Noriško železo so zelo cenili Rimljani, s katerimi je kralj Cincibilus že okrog leta 170 pr. n. št. sklenil državno zavezništvo.

Sredi prvega stoletja pr. n. št. se je kraljestvo pod vlado kralja Voccia razširilo na vzhod in sever in morda celo seglo čez Donavo, po tem ko so tam živeče germanske Boje porazili Dačani. Okrog leta 15 pr. n. št. so ozemlje Norika Rimljani mirno priključili svoji državi, vendar je obdržalo status tributarnega kraljestva. Šele med vlado cesarja Klavdija so ga okrog leta 40 formalno preoblikovali v provinco Norik, čeprav zgodovinarji domnevajo, da se je to dejansko zgodilo že prej.

[uredi] Viri

Dobesch, Gerhard. Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike : das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.. Graz, Wien, 1993 (COBISS)
-. "Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom". V Studien zu den Militärgrenzen Roms, zv. 3, Stuttgart, 1986, s. 308-315 (COBISS)