Oda radosti
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Odo radosti (nemško Ode »An die Freude«) je leta 1785 napisal nemški pesnik Friedrich Schiller. Najbolj znano uglasbitev besedila vsebuje četrti stavek Devete simfonije Ludwiga van Beethovna (za soliste, zbor in orkester, 1824), pri čemer je bilo nekaj vrstic besedila spremenjenih. Avtorja manj znanih uglasbitvev besedila pa sta Franz Schubert (za glas in klavir, 1815) in Peter Iljič Čajkovski (za soliste, zbor in orkester - ruski prevod besedila, 1865).
Leta 1908 je Henry van Dyke na Beethovnovo melodijo napisal besedilo krščanske hvalnice Hvalnica radosti (Hymn to Joy)
Besedilo tako Schillerjevega izvirnika kot Beethovnovih popravkov v nemščini in angleščini lahko najdemo v angleški Wikipediji.
Leta 1972 je Svet Evrope Odo radosti v orkestrski priredbi avstrijskega dirigenta Herberta von Karajana razglasil za evropsko himno, leta 2003 pa je bila tudi uradno razglašena za himno Evropske unije. Zaradi množice jezikov na ozemlju unije za himno velja le Beethovnova melodija brez besedila.
[uredi] Besedilo
Po Schillerjevi »An die Freude« prevedel Smiljan Samec.
Poševna pisava označuje besede, ki jih je napisal Beethoven sam in niso del pesnitve.
|
|
[uredi] Posnetek
- Oda radosti (o datoteki)
- Instrumentalna različica Ludwig van Beethovenove Ode radosti, osrednja tema 4. stavka 9. simfonije
- Težave pri poslušanju? Glej pomoč za predstavnostne vsebine.